Vsestranski palestinski glasbenik Ahmed Eid združuje tradicionalne arabske ritme z globalnimi glasbenimi vplivi, oboje pa skozi besedila podpisuje z izrazito družbeno angažiranostjo. Klasično glasbeno izobrazbo je nadgradil s študijem jazza na konservatoriju v Kölnu in klasične glasbe na konservatoriju v Lübecku. Kot soustanovitelj mednarodno priznane skupine Bukahara lahkotno prehaja med vlogami basista, kitarista, tolkalca in kantavtorja s samosvojim izrazom, utemeljenim na arabski melodiki, a vključuje tudi druge glasbene žanre. V svoji karieri se je podpisal pod deset albumov, zadnji, Aghani Akhira اخيرة" (Zadnje pesmi), pa zaznamuje začetek njegove samostojne poti, na kateri se še intenzivneje posveča aktualnim globalnim temam, kot so patriarhalno nasilje in kolonializem ter begunska izkušnja. Rojen staršem v političnem pregnanstvu je odraščal v Ramali, pri sedemindvajsetih letih pa se je preselil v Berlin. Odtlej živi in deluje razpet med dve mesti, kar lahko občutimo tudi v njegovi žanrsko raznovrstni glasbi, ki ustvarja nekakšen novi »medprostor«. Svoj zadnji album Aghani Akhira bo z berlinsko zasedbo ILYF predstavil na koncertu v Cankarjevem domu. 

Onkraj odrskih žarometov ostaja umetnik zavezan podpori mladih talentov in alternativnih glasbenih prizorišč. V Ramali je ustanovil fundacijo in center Palestine Music Space, ki ponuja brezplačno glasbeno izobraževanje in snemalni prostor ter je svetilnik upanja mladim glasbenikom v Palestini. Za delovanje mu namenja velik del svojega honorarja. 

ILYF je berlinski bend, ki ga sestavljajo soustanovitelja skupine Bukahara, violinist Daniel Avi Schneider in basist Ahmed Eid, bobnar Kuba, znan tudi kot Badkuzu, ter klaviaturistka Alyssa Grace Martinez. Njihovi koncerti so mešanica psihedeličnega groova in tradicionalno obarvanih arabskih pesmi, improviziranih glasbenih pustolovščin, organskega funka, nežnih prehodov in zvokov, navdihnjenih s sodobno berlinsko sceno.

Zaradi zaostrenih vojnih razmer v Gazi palestinska pevka Terez Sliman žal ne more odpotovati v Ljubljano, da bi nastopila v okviru abonmaja Glasb sveta. Namesto njenega koncerta, napovedanega za 26. junij, bo 14. junija nastopil palestinski glasbenik Ahmed Eid. Veljajo iste vstopnice (menjava ni potrebna) in isti sedežni red.
Terez Sliman bomo gostili v prihodnji sezoni abonmaja Glasbe sveta (junija 2026). 

Abonentom, ki jim novi termin ne ustreza, bomo izdali dobropis ali vrnili sorazmerni del kupnine. Informacije: vstopnice@cd-cc.si 
 

Plesna uprizoritev 4. letnika umetniške gimnazije, smer sodobni ples, svoj navdih jemlje iz letošnjega maturitetenega besedila Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Gre za zbirko, ki je ob svojem izidu leta 1951 doživela buren odziv. Izbruhnila je politična afera, ki je spodbudila Kocbekov umik iz javnega življenja, zaradi hudih političnih pritiskov pa se je bil prisiljen upokojiti in se za več kot desetletje umakniti iz javnega življenja. Plesna uprizoritev ne izhaja neposredno iz dela, temveč zajema strah in pogum kot sestavni del identitete mladega človeka, ki se s strahovi in pogumom srečuje vsakodnevno – ter ki verjame, da ima posebno mesto v tem »preseganju« vsakodnevnih lastnih strahov in strašenja od zunaj tudi – ples. Ples zares; kot orodje – in kot orožje – ki ga ni treba vzeti v roke kot knjigo, temveč prakticirati kolektivno.

Glavni protagonist besedila je telo, ali bolje, drama in morda kar performans tega telesa, saj to s svojimi simptomi in boleznimi – »z ostrimi členki, izklesanimi rebri, rdečimi ranami na želodcu, uničenimi jetri itn.« – kot nekakšen medij pripoveduje zgodbo o okolju, v katerem biva, in o odnosih, ki jim (posredno ali neposredno) pripada. To telo je žensko, poleg tega pa tudi telo treh generacij in s tem več obdobij: telo babice, ki obravnava vprašanje ženskega užitka ter problematizira spolnost kot samo reproduktivno funkcijo dojenja in rojevanja, telo mame, ki je spolno zlorabljena, in telo deklice, ki trpi za anoreksijo. Besedilo namiguje, da je treba govoriti, preden spregovori telo, a hkrati je treba branje besedila razumeti tudi povsem dobesedno – kot spodbudo k pozornosti, k čuječemu branju nas obdajajočih, pa tudi naših lastnih tekstov teles. (odlomek iz zapisa strokovne žirije za Grumovo nagrado)
 

Primož Grašič, kitara; Vid Jamnik, vibrafon; Mario Mavrin, bas kitara; David Gazarov, klavir; Emil Spanyi, klavir; Christophe Bras, bobni

Boško Petrović (1935–2011), legenda hrvaškega jazza in svetovno priznani vibrafonist, je bil tesno povezan s Slovenijo, saj je del svoje mladosti preživel pri nas, kjer je obiskoval poljansko gimnazijo in tam tudi maturiral – ter igral nogomet pri Ljubljanskem odredu (današnji NK Olimpija).
Koncert Jazz Continuo in dva klavirja – glasba za Boška Petrovića je svojo odmevno premiero doživel 15. januarja letos v zagrebškem kulturnem centru Vatroslav Lisinski. Ker je bil Boško reden gost slovenskih odrov in mentor našim glasbenikom, svoj zadnji koncert pa je odigral ravno v Sloveniji z Big bandom RTV Slovenija 18. decembra 2010, je edino prav, da Boškova glasba ob njegovi 90-letnici rojstva ponovno odjekne pri nas, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. 

Jazz Continuo je nastal leta 2012 kot ideja, da se glasba Boška Petrovića posluša in igra tudi po njegovem odhodu. Pobudniki so bili Boškovi najožji sodelavci in prijatelji: Mario Mavrin, Primož Grašič in Vid Jamnik, ki vsako leto v prvotni zasedbi njegovega tria – vibrafon, kitara in bas – priredijo koncert v njegova čast in spomin.
 
Ob posebni priložnosti 90. obletnice njegovega rojstva se bodo Jamniku, Mavrinu in Grašiču pridružili še drugi Boškovi prijatelji in glasbeni sodelavci: izvrstna pianista David Gazarov in Emil Spanyi ter bobnar Christophe Bras. Skupaj bodo predstavili Boškove avtorske skladbe in jazzovske standarde iz repertoarja njegovih številnih zasedb.

Ob koncertu bo predstavljen tudi album Shut Up!... Thank You! (Croatia Records, 2025), ki predstavlja izbor Boškovih skladb iz njegove bogate diskografije.

Večer bosta sestavljali dve plesno-glasbeni deli, nastali v sodelovanju glasbenega dua Silence in plesnega dvojca MN Dance.

MN Dance Company: DE-SET

Predstava DE-SET nastaja ob desetletnici skupne ustvarjalne poti plesalcev Nastje Bremec Rynia in Michala Rynia. Preplet plesa, žive glasbe in atraktivnih vizualnih podob vključuje nekatere motive iz njunih dosedanjih predstav, ki poleg živega zanimanja za človekovo intimno in družbeno bistvo tematizirajo arhetipska vprašanja odnosa med njo in njim, ter energijo, ki ta odnos napaja. Ta energija je ljubezen, je umetnost, je elektrika med njima. S sebi lastnim plesnim stilom, ki ga odlikuje izjemna doslednost, popolnost gibov ter močan izraz, sta svoje spomine in pretekle zgodbe povezala v novo konceptualno formo, soustvarjeno z glasbenikoma dua Silence, vokalistom Borisom Benkom in pianistom Primožem Hladnikom, ki sta leta 2019 tudi praznovala jubilej, dvajseto obletnico skupnega ustvarjanja.

duo Silence: PROCES{i}

Vljudno vabljeni na javno sojenje.
Na zatožni klopi bo sedela K.
Tam se je znašla, ker je bila spoznana za krivo.
Ne sprašujte, kdaj in zakaj. Tega se nihče, vključno s K., ne spomni več.
Pomembno je le to, da ji je krivda prinesla najvišjo kazen: dosmrtno sojenje.
Doživljenjsko seciranje njenih dejanj. Doživljenjsko kriminalizacijo njenih načrtov.
Brez možnosti pomilostitve.
Tribunal, ki vodi postopek proti K., strogo sankcionira vse oblike nedolžnosti.
Na srečo pa dovoljuje glasbene in plesne točke.

Napovedujemo Procese, prvo predstavo, ki jo je napisal in režiral duet Silence. Projekt – koktajl žive glasbe in monodrame – obeležuje stoletnico smrti najbolj znanega členonožca med pisatelji, Franza Kafke. Duetu se bo na odru pridružila igralka Katarina Stegnar.
 

Big Band RTV Slovenija
avtor glasbe in solist: Tomaž Gajšt, trobenta in krilovka 
Gosti večera: pevke Nina Strnad, Ana Čop in Maša But ter bobnar Kristijan Krajnčan
Dirigent: Lojze Krajnčan
 

Tomaž Gajšt je član Big Banda RTV Slovenija že trinajsto leto. V tem času se je izoblikoval kot pomemben del trobentaške sekcije in kot odličen solist, kar dokazujejo številni posnetki koncertov in tudi mnoge plošče, ki so bile izdane v zadnjih letih – kot solista ga namreč lahko najdemo skoraj na vsakem izdanem albumu našega jazzovskega orkestra. Gajštovo igranje pa ne odmeva samo v orkestru, temveč tudi širše, saj velja za enega najboljših slovenskih trobentačev v zadnjem obdobju. Odlikujeta ga izjemen občutek za muziciranje ter odlična interpretacija. V preteklosti se je že predstavil kot avtor, aranžer in dirigent, tokrat pa z orkestrom ter pod taktirko dirigenta Lojzeta Krajnčana prvič predstavlja nov avtorski projekt. Njegov opus je prežet z izkušnjami, ki jih je pridobil s številnimi sodelovanji ter s preigravanjem skladb najbližjih glasbenih prijateljev. V njegovih avtorskih delih se odražajo mnogi kontrasti ter pestrost glasbenih elementov in čeprav so skladbe vpete v tradicijo jazzovske zapuščine, zvenijo izredno sveže in moderno. Gajštove glasbene ideje v nekaterih skladbah dopolnijo različni besedilopisci, vse skupaj pa nadgradijo še odlični aranžmaji za orkester, pod katere se podpisuje Lojze Krajnčan.

Big Band RTV Slovenija, ki v letošnjem letu praznuje visok jubilej – 80 let neprekinjenega delovanja, predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Njegova bogata zgodovina obsega sodelovanja z vrhunskimi glasbeniki z vsega sveta in neprecenljiv arhiv posnetkov, ki pričajo o razvoju jazzovske tradicije pri nas. Orkester je skozi desetletja ohranjal visoko umetniško raven in ostal sinonim za vrhunsko zasedbo, ki združuje izkušnje, inovativnost in predanost glasbi.
 

Festival Fabula v sklopu teoretično-humanističnega fokusa pripravlja dogodek s Francisom Fukuyamo, enim najvplivnejših sodobnih političnih mislecev. Fukuyama, avtor prelomnega dela The End of History and the Last Man, v katerem je ob koncu hladne vojne predstavil kontroverzno tezo o ideološkem vrhuncu liberalne demokracije, ostaja osrednji glas v razpravah o prihodnosti globalne politike, demokracije in njenih izzivov.

V ospredju dogodka bo predstavitev njegove najnovejše knjige Liberalizem in njegove tegobe (Liberalism and Its Discontents, 2022), ki bo ob tej priložnosti izšla tudi v slovenskem prevodu. Fukuyama v knjigi zagovarja klasični liberalizem kot sistem, ki omogoča pluralnost, spoštuje temeljno človekovo dostojanstvo ter ustvarja gospodarski napredek, hkrati pa analizira grožnje z leve in desne. Kritičen je do neoliberalizma in poudarja potrebo po reguliranju, ki bi omejilo moč korporacij in izboljšalo socialno blaginjo. Obenem se dotakne negativnih učinkov digitalne dobe, v kateri spletne platforme manipulirajo z javnim mnenjem, širijo napačne informacije in spodkopavajo demokratično razpravo.

Na dogodku bo Fukuyama spregovoril o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih, vključno z izzivi liberalizma ob porastu populizma, politike identitet in tehnoloških sprememb, ki oblikujejo sodobni svet. Njegove teze bodo ponudile vpogled v ključna vprašanja našega časa: Kam vodi liberalna demokracija ter ali je sposobna preživeti notranje in zunanje pritiske?

Francis Fukuyama (1952), ameriški politolog, pisatelj in profesor na Univerzi Stanford, je doktoriral na Harvardovi univerzi. Znan je po svoji vplivni tezi o koncu zgodovine, ki je oblikovala svetovne razprave o politiki, identiteti in prihodnosti demokratičnih sistemov. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Liberalizem in njegove tegobe, Konec človeštva: posledice revolucije v biotehnologiji in še neprevedena Trust: Social Virtues and the Creation of Prosperity, Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment. Njegov vpliv presega akademske kroge, saj so njegove analize pomemben del širšega diskurza o prihodnosti političnih in družbenih sistemov.

Pogovor z avtorjem bo vodil Rudi Rizman.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Pridružite se nam na večeru, ki bo v ospredje postavil aktualne izzive liberalnih demokracij, medtem ko bo Fukuyama ponudil premišljen pogled na prihodnost ideoloških bojev in reform, potrebnih za trajnost demokratičnih vrednot v globalnem svetu.
 

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljubiteljske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožanski fantiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

Razvoj društva ter njegovega umetniškega izraza pa se tudi ob njegovi 105. obletnici nadaljuje s koncertom, katerega osrednji snovalci so člani folklorne sekcije društva, v kateri se udejstvujejo mladi slovenski koreografi, glasbeniki in kostumografi, ki so koncert pripravili pod umetniškim vodstvom Gašperja Tomana, Nejca Panjana ter Nine Mažgon Müller.

Ustvarjalci koncerta so se ob tej priložnosti potopili v zakladnico slovenskega proznega izročila in plesno izročilo širšega slovenskega etničnega prostora ter pestrost umetniških sekcij ŽKUD Tine Rožanc povezali z rdečo nitjo zgodbe o Dravi, Savi in Soči. Zgodba nas tako preko prepira med tremi sestrami popelje čez širno področje Slovenije, hrvaške Podravine ter srbske Posavine, vse do morja, kjer prepirajoče se sestre dosežejo spravo.

ŽKUD Tine Rožanc odlikujejo prodorni in pronicljivi ustvarjalci, ki že vrsto let iščejo nove umetniške izraze, ki jih skozi tradicijo društva uspešno umeščajo na velike in majhne odre tako v tujini kot v Sloveniji. Koncert bo na odru združil več kot 100 nastopajočih vseh generacij, ki so in bodo s svojimi raznolikimi plesnimi in glasbenimi zasedbami pustili globok pečat na področju ljubiteljske kulture.

Na prelomu marca in aprila 2025 v okviru poljskega predsedovanja Svetu Evropske unije evropsko koncertno turnejo prireja Ansambel Stanisława Hadyne »Šlask« (Śląsk je poljsko ime za Šlezijo). To je izjemna priložnost za široko promocijo poljske kulture, tradicije in dosežkov ter za utrditev njenega prepoznavnega mesta na mednarodnem prizorišču, zlasti v državah članicah EU.

Ansambel Šlask želi med turnejo, ki bo popeljala skozi Hrvaško, Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo, Belgijo in Francijo, približati lepoto poljske nacionalne kulture in domoljubnih tradicij, ki so nepogrešljiv del poljske dediščine. Bogat koncertni program bo vključeval najlepše in najbolj znane repertoarne točke Ansambla ter prikazal barvito in dinamično panoramo folklore iz različnih pokrajin Poljske.

Več kot stočlanska umetniška zasedba vključuje pevski zbor, balet in orkester. Sodelovanje z avtoritetami na področju kulturologije je potencial, ki zagotavlja izvedbo predstav na najvišji ravni. Ansamblu je prinesla prepoznavnost po vsem svetu, številne nagrade in častne diplome. Ansambel Šlask je obiskal 44 držav na petih celinah, imel več kot osem tisoč koncertov za več kot 26 milijonov gledalcev.

Vsak koncert skupine zagotavlja izvedbo na najvišji ravni. Vabimo vas na edinstven spektakel, poln nepozabnih doživetij.

Pravljica, ki to ni ...
V slikoviti mestni pokrajini se znajdemo v svetu, kjer se pojavlja Smog ter ogroža zdravje in okolje prebivalcev. Avtomobili, ki močno onesnažujejo ozračje, se podijo po mestu in ogrožajo življenje meščanov.
Glavni junak, Profesor Zrakozdravec, je pogumen in pameten junak, ki se odloči, da bo stopil v akcijo in rešil svoje mesto. 

V zgodbi so poleg prebivalcev ogrožene tudi cvetlice in čebele (zanje skrbita profesorjeva prijatelja Zeleni Cvetličnik in Mojster Medenček) kot ključni elementi ekosistema, ki jih ogroža Smog. Ko Profesor Zrakozdravec in njegovi prijatelji raziskujejo, kako premagati Smog, odkrijejo, da je onesnažen zrak že zelo poškodoval cvetlice in čebele. Pojavi se tudi drugi uničevalec okolja: kisli dež in ljudje rečejo: Dovolj! Cvetlice so žalostne, ker ne morejo cveteti in ustvarjati hrane za čebele, medtem ko so šibke in ne morejo pridelovati medu … Ker je to kruta resničnost.

Letošnja plesna predstava Oddelka za sodobni ples na KGBL otroke na temo onesnaženosti zraka spodbuja ozaveščenost o pomenu čistega zraka in spodbuja dejstvo, da lahko vsak posameznik prispeva k bolj zdravemu okolju.

Naši junaki iščejo rešitve in razmišljajo o boljši prihodnosti planeta. S plesom, glasbo in interaktivnimi elementi bo predstava navdihnila otroke, da postanejo varuhi okolja ne samo v domišljiji, ampak predvsem v resničnem življenju.

Koncept predstave in koreografije sta pripravili njihovi plesni pedagoginji prof. Jana Kovač Valdés in prof. Veronika Valdés. S kratko koreografijo pa ga je obogatila tudi gostujoča plesna pedagoginja prof. Jerca Rožnik Novak, kot rezultat kratkega seminarja za učence višjih razredov. V njihovih koreografijah bo zaplesalo 145 mladih plesalcev, starih od šest do štirinajst let,  vizualno podobo predstave je s kostumografijo obogatila Mojca Janželj Tomažič. In ker je tekstilna industrija drugi največji onesnaževalec okolja, smo tudi letos reciklirali večino naših kostumov. Video napovednike je, kot ponavadi, ustvarila Petra Hlebš.