Festival Florian Zeller

Florian Zeller je bil vsaj v našem kulturnem prostoru do pred kratim precejšnja neznanka. Njegovi drami so uprizorili v Trstu in Celju, uradnih prevodov njegovih dramskih del ali romanov zaenkrat še nismo dobili. Potem je prišla odmevna filmska priredba v angleškem jeziku, pa oskar Anthonyju Hopkinsu za glavno vlogo in Zellerja za najboljši prirejeni scenarij in svet se je postavil na glavo. Zeller, ki ustvarja od začetka 21. stoletja, je postal zaščitna znamka, ki popravlja krivice za nazaj. Med drugim smo ugotovili, da je šla pred tremi leti francoska adaptacija njegove veseloigre v naših kinih mimo skoraj neopazno. Zato je večpredstavni festival, posvečen Zellerju, dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, obenem pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam. Vsaj v uveljavljeni filmski produkciji verjetno še nismo videli tako neposredno brutalnega filma o prekletstvu staranja, napredujoči demenci in odnosu do najbližjih, kot je to Zeller dosegel v režijskem prvencu Oče. Da se kot filmski avtor ne kani ustaviti, priča leto 2022, saj na platna prihaja Sin, nova Zellerjava adaptacija lastne dramske predloge. Na papirju projekt zveni obetavno, znova je združil moči s sodelavcema pri oskarjevskem triumfu Oče, s soscenaristom Christopherjem Hamptonom in igralcem Anthonyjem Hopkinsom.

Fenomen Zeller

Florian Zeller (rojen 28. junija 1979) francoski romanopisec, dramatik, gledališki režiser, scenarist in filmski režiser, je bil vsaj v našem kulturnem prostoru do pred kratim precejšnja neznanka. Potem je prišla odmevna filmska priredba v angleškem jeziku, pa oskar Anthonyju Hopkinsu za glavno vlogo in Zellerju za najboljši prirejeni scenarij in svet se je postavil na glavo.

Britanska kritika ga označuje za enega največjih pisateljev našega časa oziroma kar za pisatelja številka ena. Utemeljitev je jasna; danes nihče ne piše tako pretresljivih in dih jemajočih dram kot on. [...] Zeller večkrat poudari, da je na njegovo pisanje močno vplival David Lynch z nadrealističnimi posegi v srčiko meščanskega konformizma. Ivica Buljan, celotno besedilo v povezavi >>