Jani Kovačič: Ženske štorije

Jani Kovačič, kitara; Medea Novak, glas; Neža Pajek Arambašić, klavir, tolkala; Luka Dobnikar, kontrabas

Ženske štorije obelodanjajo nekaj ženskih usod, ki jih desetletja zapisoval Jani Kovačič. Celovečerni koncert je namenjen tem pripovedim! Vsaka pesem opisuje razmere, v katerih se neredko znajdejo ženske. Ženske ženejo življenje naprej in v dalj, moški se izgubljajo v prepirih in vojnah. Moški so pozabili svojo vlogo v tvorjenju življenja – povprečen moški običajno svojo odgovornost prelaga na državo, na žensko, na otroke. XXI. stoletje je stoletje žensk!

Kaj je lažje od vetra? Pero.
Kaj je lažje od peresa? Ogenj.
Kaj je lažje od ognja. Ženska.
Kaj je lažje od ženske? Nič.
(latinski pregovor)

Trojanska vojna se je bíla zaradi Helene, kaj ne? A vse je povzročila odločitev moškega. Kaj moškega – fanta. In o čem je sodil? O lepoti. E, tu pa ni nihče kos ženski nečimrnosti. In – evo vojne. Moški ob vsem poniževanju žensk, se na koncu bíjejo le zanje. Kdo vlada svetu?

Srednjeveška Eleonora Akvitanska je bila ena najmogočnejših žensk v zgodovini, kaj ne? Bila je žena dveh in matih treh kraljev. Bila lepa, strastna in izobražena. Gre to dvoje skupaj s predstavo o ženski?

Pa naj bo dovolj naštevanja. Je ženskam danes bolje kot jim je bilo? So ženske v politiki garancija njihove enakopravnosti? Morda pa se kak odgovor skriva v Ženskih štorijah? Ali pa noben?

Vendar naš koncert pripoveduje štorije. In kdo bo to počel?

MEDEA NOVAK je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Začela je decembra 1997 na Amaterskem mladinskem odru (AMO) v predstavi Le po kom se je vrgel te otrok. Kot študentka igre se je prebijala čez pasti samostojnosti, a danes je že dobro desetletje članica SNG Nova Gorica. Postaja vedno bolj prepoznavna, tako z vlogami v filmih in serijah kot tudi v gledališču. Je glavna protagonistka našega nastopa z Ženskimi štorijami in zastopa vse ženske iz pesmi.

NEŽA PAJEK ARAMBAŠIĆ je diplomirana biologinja in pianistka. Študij nadaljuje na Univerzi v Ljubljani – smer Molekularna in funkcionalna biologija. Njena glasbena pot se je začela v Glasbeni šoli Grosuplje, nato je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Od leta 2015 je pianistka v Big Bandu Grosuplje. Pri Ženskih štorijah igra klavir in tolkala.

JANI KOVAČIČ je pespektiven kantavtor, ki so mu napovedovali svetlo prihodnost, sedaj velja za klasika na svojem področju. Tokrat se je lotil Ženskih štorij, ki jih je desetletja zapisoval. Na koncertu spremlja Medeo Novak na kitari.

LUKA DOBNIKAR je mlad kontrabasist, ki igra na neštetih koncih, da preživi. Študiral je v Gradcu in sedaj nadaljuje v Celovcu. Igra in igral je že pri neštetih skupinah in projektih, eden od teh so Ženske štorije.

In za pokušino tema iz goriških koncev – o Aleksandrinkah:

Lepa Vida Lešandrinska

Lepa Vida je pred hišo pod noč sama stala,
nanjo je le bleda luna srebro razlivála.

“Kaj če meni, bogi revi, bela kajba črni dom?
Vse zgrajeno z mojim mlekom – v dalji zlati moj pržon.

Vsi so hteli, da odidem, da vsaj grunt bi nam ostal,
sem dojila po Egiptu, da le rod bi naš obstal.

Sem pustila deco, móža, rane moje, srčno kri,
kakor reka zbrusi kamen, brazgotine čas stori.

Zdaj sem tujka, vsem odvečna starka v kotu vdilj čepim,
solze moje v senci lune z burjo v noči si sušim.

Vsem sem tuja, vsem napoti, starka, klavrno revšè,
solze moje v temi mlaja z burjo v noči izpuhté.”

Še marsikaj bomo povedali, a še več bi bilo treba, kajti znotraj človeštva, najsibo ženska ali možakar, potujemo od veselja do razočaranja, od prepira do intime ... In te štorije nas vedno presenečajo, navkljub arhaičnim in arhetipskim situacijam. Vendar je to področje, ki ga mora vsak raziskati sam. Tu ne pomagajo nasveti, lahko pa kakšna usoda potolaži, kakšen razgovor umiri. Načeloma se svet vrti, ker se moški in ženske privlačijo in možakarji, kot tudi ženske, si vedno želijo spoznati svoje bitje poželenja. Kot pravi staro reklo: moški delajo zakone, ženske pa običaje.