Simfonični orkester RTV Slovenija - Kromatika 4 - odpovedano oz. prestavljeno

Skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije koronavirusa smo odpovedali oz. prestavili vse prireditve in začasno zaprli vse razstave.

Več informacij o vračilu kupnine in urejanju dobropisa >>
 

Solistka: Theresa Plut, sopran

Program:
Samuel Barber, Adagio za godala, op. 11
Samuel Barber, Knoxville: Poletje 1915
*
Anton Webern, Pet skladb za orkester, op. 10
Max Reger, Variacije in fuga na Beethovnovo temo, op. 86
 

V mesecu, v katerem številni glasbeniki pripravijo praznični repertoar, ki ga sestavljajo predvsem dela romantike, vam bomo postregli osvežujoč spored, stkan iz izjemno privlačnih del prve polovice 20. stoletja.

Prvi del večera bomo posvetili ustvarjalnosti ameriškega skladatelja Samuela Barberja, čigar najbolj znano delo je ravno tisto, s katerim začenjamo dogodek: Adagio za godala. Gre za Barberjevo priredbo počasnega stavka iz njegovega Godalnega kvarteta, op. 11, ki ga je leta 1936 priredil za godalni orkester. Delo velja za enega najganljivejših v celotni zakladnici klasične glasbe. Z enako močnim čustvenim nabojem je prežeto tudi drugo Barberjevo delo na nocojšnjem sporedu, pesem z orkestrsko spremljavo Knoxville: poletje 1915. Gre za uglasbitev odlomkov kratke proze Jamesa Ageeja, ki se je z besedami nostalgično ozrl na preteklo obdobje zgodnjega otroštva v zvezni državi Tennessee. Solistični part bo predstavila v svetu priznana, v Kanadi rojena slovenska sopranistka Theresa Plut.

Pod vodstvom našega šefa dirigenta Rossena Milanova bo zvenelo tudi Pet skladb za orkester iz leta 1913, v katerih je Anton Webern raziskoval maksimalno strnjenost glasbenih misli, spletenih v takrat novem zvočnem svetu atonalnosti. Kratek cikel skladb je napisan za precej nenavadno, a izjemno učinkovito zasedbo, ki obsega godala, pihala, trobila, tolkala, pa tudi mandolino, kitaro, čelesto, harmonij in harfo.

V letu, v katerem se tudi s koncertnimi sporedi spominjamo 250. obletnice rojstva velikega klasicista, na spored uvrščamo tudi Variacije in fugo, op. 86, za katere si je Max Reger temo izposodil iz Beethovnove Bagatele za klavir, op. 119, št. 11, ter jo razvil skozi svoj lasten glasbeni jezik in odel v razkošno orkestracijo.