Jaša Koceli: Preblizu - prek spleta

Kako živeti sam s sabo in skupaj? 

Preblizu je gledališka predstava o milenijskem paru, ženski in moškem, ki se skupaj prebijata skozi pasti večletne partnerske zveze. Sta pred prelomnimi življenjskimi odločitvami, kako živeti sama s sabo in skupaj. Doživljata eksistencialno krizo lastne in skupnostne identitete. Besedilo je napisal režiser in dramatik Jaša Koceli. V njem sveže in neposredno razvija temo odnosa in prepletenosti v paru. Domen Valič in Lea Mihevc v vlogi Eve in Iana na tehtnico dasta odnos, ki ni popoln, a je vseeno lep. Predstava Preblizu v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon je vračanje h koreninam gledališkega konflikta – v napet, eksploziven odnos para.

Občinstvo kot razsodnik med mehkobo in ostrino

V Preblizu se prepletajo intimne osebne izpovedi z Evine in Ianove plati ter njuni dialogi in komentarji, ko se med seboj spopadata, odigravata minule dogodke in jih znova podoživljata. Na tretji ravni nagovarjata občinstvo, da razsodi v prid enega ali drugega. Predstava tako gradi poseben suspenz v inovativni interakciji z občinstvom. Skozi gibalne vaje sta igralca osvajala tehnike akro joge, posebne veje joge, pri kateri je položaje vedno treba doseči z uravnoteženjem dveh teles. Akro joga predpostavlja odvisnost enega telesa od drugega in jo je že tako mogoče razumeti kot metaforo zveze. Scenografija je zasnovana kot mehek kokon z več kot tisoč tristo metrov viseče debele bombažne preje ter ponazarja navidezno varen mehurček odnosa in ujetosti vanj. Mehkoba materialov je v nasprotju z ostrimi dejanji, ki si jih med sabo zadajata protagonista.

Za več svobode in strpnosti v zahtevnih razmerah

Sporočilo predstave Preblizu je, da se splača več svobode in strpnosti, pa tudi več odkritosti in konfliktnosti v medsebojnih odnosih, saj lahko tako rastemo skupaj in navdihujemo eden drugega. Ne splača se kar naprej preklapljati med odnosi kot med medijskimi napravami in vsebinami, kadar postanejo dolgočasni ali zahtevni. Čeprav trenutne razmere omejujejo gibanje in življenje, si lahko v lastnem kokonu vedno izborimo več svobode in lepote.
 

Vračanje h koreninam gledališkega konflikta

Preblizu je naslednja postaja v raziskovanju komornega gledališkega izraza uveljavljenega režiserja nove generacije Jaše Kocelija in ustvarjalne ekipe njegovih sodelavcev. Pod okriljem Cankarjevega doma in zavoda paviljon se Koceli se skupaj s scenografom Darjanom Mihajlovićem Cerarjem, skladateljem Miho Petricem, koreografinjo Tajdo Podobnik, kostumografinjo Branko Pavlič, fotografinjo in videastko Mankico Kranjec ter oblikovalcem luči Davidom Andrejem Franckyjem vrača v komorno in dramsko-gibalno gledališče, kjer raziskuje vzvode emocij in akcij protagonistov, ki omogočajo intenzivno identifikacijo gledalca z likom/-a. Isti ustvarjalci sodelujejo pri projektih vseh produkcijskih razsežnosti, tudi pri velikih uprizoritvah na slovenskih odrih, kot sta opera Čarobna piščal v SNG Opera in balet Ljubljana (2019) in Trojanke SNG Nova Gorica (2018), v sezoni 2019/20 pa so Jaša Koceli in sodelavci odločno zakorakali tudi na mednarodno prizorišče z Elektro v Narodnem gledališču Kaunas v Litvi in predstavo 5fantkov v madžarskem Szombathelyu. Manjši projekti služijo kot protiutež predstavam na velikih odrih in laboratorij razvoja njihovega gledališkega jezika.