Tiranija zgodbe

Med kaos sveta in sebe postavljamo zgodbo. V težnji po pripovedovanju zgodbe se skriva težnja po redu, nadzoru in, nezanemarljivo, po manipuliranju pomena. Še posebej v zadnjem desetletju smo priče porastu narativne misli v vseh sferah družbenega komuniciranja. Pripovedovalski festival, prostor, ki je tradicionalno posvečen pripovedovanju zgodb, je ravno zato lahko tudi prostor, v katerem si zastavljamo vprašanje njenih (zlo)rab. K razmišljanju o tej temi ob konkretnih izkušnjah lastnega dela z zgodbami smo povabili štiri predavatelje.

17.00: Tomo Virk, literarni teoretik, esejist
Etični potencial literarne pripovedi

Pripovedovanje zgodb od nekdaj uravnava naše življenje. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja se je človeštvo tega še posebej jasno ovedelo. Med drugim je postalo jasno, da prek pripovedi oz. zgodbe osmišljamo svojo lastno identiteto, da nam je tako dana preteklost, da tako – tudi v znanosti – razumevamo svet, posredujemo vednost itn. Pripovedi je torej več vrst. Predavanje bo poskušalo pokazati etični potencial literarnega pripovedovanja zgodb.

17.30: Ervin Hladnik Milharčič, novinar in vojni dopisnik
Oprostite, kje je Gomorra

Zapisovanje svetovne kronike je narativne tehnike pobralo iz Stare zaveze Svetega pisma. Zapletene in razsežne dogodke opišejo in razložijo preproste zgodbe. Delujejo tudi, če ne verjamete. Stara zaveza zadošča tako za večino žurnalističnih ambicij. Sijajno deluje na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in Združenih državah. V Evropi pa naletiš na zgodbe v zgodbah, kjer je treba seči v dramaturgijo grških dram.

18.00: Jera Ivanc, dramaturginja in klasična filologinja
Zgledi vlečejo: tragedije, muzikali, vzgoja in še kaj

Mali ljudje potrebujemo velike zgodbe. Ob njih rastemo v boljše ljudi. A v minulih desetletjih, s pojavom postmodernizma in neoliberalizma, so se velike zgodbe iz knjig in z odra preselile na rumene strani in v reklamne oglase. Ob tem poznavalsko citiramo Shakespearja, da je svet iz tira, in kupujemo naprej. Jera Ivanc verjame, da lahko čas, spahnjen iz sklepa, uravnajo skrbno izbrane in premišljeno stkane besede – v pripoved, misel, zgodbo, smisel. Spregovorila bo tudi o tem, kaj se je o slišani besedi naučila ob prevajanju grških tragedij, ob pisanju komedij, libretov in gledaliških priredb za otroke; zlasti ob najbolj sveži, Homerjevi Odiseji.

18.30: Matjaž Ivanišin, filmski režiser
Dokumentarno in fikcijsko v filmu Karpopotnik

Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani Vojvodini in posnel nenavaden film ceste z naslovom Imam jednu kuću, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let pozneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G.