Ideja

Razstave v CD so odprte od ponedeljka do sobote od 12. do 19. ure. Ob nedeljah pa bodo zaprte.


Prosimo, da ob obisku upoštevate naslednje usmeritve >>

Vstop v Galerijo CD in druge razstavne prostore je pri službenem vhodu s Prešernove ceste (iz Parka Sveta Evrope).


 

Doživite razstavo z zvočnim vodnikom.

Vodenje po razstavi >>

Vabimo vas k virtualnemu ogledu razstave Ideja.

IDEJA, znanost in tehnologija antične Grčije je prva potujoča razstava Znanstvenega centra in tehnološkega muzeja NOESIS iz Soluna. Galerija Cankarjevega doma je njena prva gostiteljica zunaj matične Grčije.

Gostujoča razstava je namenjena laični javnosti in izpostavlja pomembna vidika antične grške kulture. Vpogled ponuja celosten pristop k boljšemu razumevanju dosežkov te civilizacije in zapolni manjkajoče koščke mozaika njenih podob.

Ideja zajema področja znanosti (matematiko, fiziko, astronomijo, medicino) in tehnologije (inženirstvo, ladjedelništvo, arhitekturo, telekomunikacijo, hidravliko, avtomate, merilne naprave). Njen namen je osvetliti realno zgodovinsko ozadje mitov in onkraj časovnih okvirov ter poudariti pomen tehnologije in znanosti v antični grški kulturi. Kjer je le mogoče, razstava temelji na izvirnem dokumentiranem gradivu, od primarnih in sekundarnih zgodovinskih virov do arheoloških odkritij.

Starim Grkom pripisujemo postavitev temeljev, na katerih sloni zahodna civilizacija. Laskava, vendar nikakor pretirana ugotovitev izvira iz njihovih inovativnih prispevkov, ki prečkajo različna področja človeških dejavnosti od športa, medicine, arhitekture do demokracije. Razstava centra NOESIS iz Soluna se osredotoča na znanost in tehnologijo, v kateri so se Grki, tako kot vse starejše in poznejše kulture, naslonili na znanje, pridobljeno v preteklosti, privzeli in nagradili dosežke drugih kultur, s katerimi so prišli v stik, ter razvili svoje, povsem nove ideje.

Največji in najtrajnejši prispevki starih Grkov k zahodni znanosti in filozofiji izvirajo iz poudarjene vedoželjnosti in radovednosti pomembnega števila nadarjenih posameznikov. Veliki grški misleci so naslovili vsa vprašanja, ki so od nekdaj vznemirjala človeštvo. Osebnosti, kot so Sokrat (470–399 pr. n. št.), Platon (427–347 pr. n. št.) in Aristotel (384–322 pr. n. št.), so razpravljale o tem, od kod smo prišli in kam gremo, pa tudi ali ima razmišljanje o tem sploh kakšen smisel.

Posebej zanimivi sklopi razstave so arhitektura z gradbeno tehnologijo, matematika oz. geometrija z arhimedskimi telesi in Pitagorovim izrekom, mehanika z Arhimedovim vijakom, telekomunikacije s hidravličnim telegrafom, astronomija s slovitim mehanizmom z otoka Antikitera, premično avtomatično gledališče ter glasba s hidravlisom ali vodnimi orglami.