Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Elena Pečarič, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Razmerja / 25 let lezbične skupine ŠKUC-LL, Mladen Romih, Tone Stojko, Jože Suhadolnik, Jane Štravs, Tožibabe, Igor Vidmar
Kustosinja razstave: dr. Marina Gržinić, ZRC SAZU
Slovenski punk in fotografija je velika pregledna razstava, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava prav tako zajema ljubljansko subkulturno in alternativno sceno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno s poudarkom na pojavu LGBT+-skupnosti v osemdesetih, s skupino Laibach ter drugim drznim in subverzivnim dogajanjem.
Razstava omogoča vpogled v pomembno vlogo fotografije pri dokumentiranju in izražanju slovenskega punk gibanja ter drugega subkulturnega dogajanja tedanjega časa. Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog.
Fotografija je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Postala je način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi razmerami ter prinašali alternativne poglede na svet.
Fotografije uprizarjajo provokativnost in upiranje konvencionalnim normam. V številnih primerih so se fotografije punk subkulture osredotočale na dogajanje na koncertih, uličnih protestih in alternativnih prizoriščih, kjer so se zbirali punkerji. Takšne fotografske podobe izražajo energijo, kaos in nasprotje s tradicionalnimi vrednotami. Pripadniki punka so se fotografirali v divjih, ekscentričnih in izzivalnih pozah ter z izrazitimi modnimi stilizacijami, ki so kazale njihovo neposrednost, anarhičnost in upor proti družbenim normam. Fotografije punk subkulture so postale pomemben del arhiva gibanja. Širile so sporočila punkerjev ter sooblikovale ikonografije in imidž subkulture. Pogosto so bile objavljene v punk fanzinih, na plakatih, naslovnicah albumov in drugih promocijskih materialih.
Skupaj z glasbo, modo in umetnostjo je bila fotografija v punk subkulturi medij za izražanje upora, kritike družbe in gradnjo skupnosti. Punk je tako vplival na spremembo fotografske prakse in spodbujal ustvarjalnost, saj so pripadniki slovenskega punka in ljubljanske alterscene s fotografijo samoarhivirali in dokumentirali lastno gibanje. Čeprav je Ljubljana zasedala osrednje mesto punkovskega urbanega življenja ter so v fotografijah ohranjeni legendarni prostori, kot so Kavarna Union, Študentsko naselje, Galerija ŠKUC, Disko FV, železniška postaja, Rio, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede, razstava predstavi tudi dogajanje na obrobju, v Novem mestu, Idriji, Škofji Loki in onkraj meja Slovenije.
Slovenska punk scena je bila znana po neodvisnosti in kritičnosti do tedanjega političnega sistema in družbenih norm. Bila pa je tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška drža stoletja kot odgovor na družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Zaradi takšnega naboja se je spremenila tudi sama slovenska fotografija.
Razstava ustvarja mrežo vizualnih referenc in zgodb, ki omogočajo sodobno performativno upodobitev pripovedi odpora in upora. Z razstavo želimo poudariti odpor kot politično kategorijo s politiko telesa, ki nasprotuje telesu politike. Delavski protesti so bili pomemben del političnega in družbenega gibanja tistega časa. Vzpostavili so se kot odziv na izkoriščanje delavskega razreda, slabe delovne razmere, neenakost in druge socialne probleme. Punk skupine so te proteste podpirale ter jih velikokrat spremljale s svojo glasbo, besedili in nastopi.
Vse do danes se punk kultura in delavski protesti prepletajo v boju za pravičnost, enakost in spremembo družbe. Punk ostaja glas upora proti nepravičnosti, izkoriščanju in politični apatiji, zato ni presenetljivo, da se punkovski elementi pogosto pojavljajo tudi na sodobnih delavskih protestih, ki se zavzemajo za pravice delavcev, socialno varnost in spremembe v sistemu. O tem pričajo tudi protesti na Slovenskem med epidemijo covida-19 od leta 2020 do 2022.
V tem obdobju so se zgodili tudi številni protesti, ki so se dotikali različnih vidikov ukrepov in odziva oblasti na pandemijo. Fotografija je imela pomembno vlogo pri dokumentiranju in ohranjanju spomina na te dogodke ter pri prikazovanju različnosti in enotnosti protestnikov. Skupaj z drugimi protestniki so pripadniki punk subkulture izkazali svojo dejavno politično angažiranost ter upor proti določenim političnim odločitvam in ukrepom, s tem pa nadaljevali tradicijo upora in izražanja nezadovoljstva, ki je značilna za punk subkulturo.
Marina Gržinić
O avtorjih razstavljenih del:
Janez Bogataj je v zgodovino slovenske fotografije vpisan kot dokumentarist družbenopolitično turbulentnih osemdesetih let 20. stoletja.
Božidar Dolenc (1950–2008) je bil eden najvidnejših fotografov v drugi polovici 20. stoletja pri nas.
Vojko Flegar je diplomirani pravnik, upokojeni novinar, med drugim sodelavec Radia Študent in Tribune, dopisnik, komentator in urednik Dela in Dnevnika ter samostojni novinar in urednik spletnega portala razgledi.net.
Dušan Gerlica je na začetku punk gibanja in na koncu jugoslovanskega socrealizma fotografiral koncertne prizore glavnih punkerskih pozicij.
Siniša Lopojda je ena od osrednjih osebnosti Ljubljanske alternativne in subkulturne scene, ki se je razvijala okrog Galerije ŠKUC in Diska FV v osemdesetih letih.
Elena Pečarič je filozofinja, sociologinja kulture in aktivistka.
Matija Praznik, diplomirani inženir elektrotehnike z dokončanimi štirimi letniki filozofije, je bil v zgodnjih osemdesetih letih dejaven spremljevalec ljubljanske alternativne scene.
Bogo Pretnar, kitarist skupine Pankrti in njihov neomajni »arhivist«, hrani obsežno dokumentacijo zgodovine Pankrtov.
Bojan Radovič je soustanovitelj fotogalerije Pri Slonu, Fotogalerije Novo mesto ter ustanovitelj Luminus d.o.o. in Hiše fotografije.
RAZMERJA / 25 LET LEZBIČNE SKUPINE ŠKUC-LL govori o 25. obletnici lezbične skupine ŠKUC-LL (1987–2012) in o lezbičnem gibanju v nekdanji Jugoslaviji.
Mladen Romih je bil s fotoaparatom redni spremljevalec dogodkov na fakulteti v osemdesetih s poudarkom na študentskem življenju.
Tone Stojko je med študijem novinarstva v Ljubljani delal na RTV Ljubljana in bil član Fotogrupe ŠOLT. V osemdesetih je sistematično spremljal demokratizacijo in nastajanje slovenske države.
Jože Suhadolnik je svojo fotografsko pot začel leta 1982 v Disku FV v Rožni dolini. Dokumentiral je porajajočo se punk in novovalovsko sceno osemdesetih let.
Jane Štravs je začel razstavljati v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot eden vidnejših kronistov in protagonistov ljubljanske alternativne kulturne scene.
Tožibabe, nastale v začetku osemdesetih let, so ena prvih slovenskih hard core/punk zasedb ter prva slovenska in jugoslovanska vseženska zasedba, v kateri so ženske ne samo izvajalke, ampak tudi avtorice glasbe, besedil in aranžmajev.
Igor Vidmar, znan kot boter slovenskega punka, je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ključna osebnost na alternativni glasbeni sceni v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.
Realizacija razstave
dr. Marina Gržinić (kustosinja razstave in realizacija projekta razstave) je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.
Jovita Pristovšek (realizacija projekta razstave) je asistentka z doktoratom na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.
Metod Prijatelj (arhitekt razstave) je konceptualni arhitekt in konstruktor.
Vstopnica odrasli: 6 EUR/osebo
Vstopnica znižana: 4 EUR/osebo (*za mlajše od 25 in starejše od 65 let in upokojence)
Brezplačen vstop: otroci do 12. leta, imetniki EU kartice ugodnosti za invalide, imetniki veljavnih muzejskih kartic.
Mlajšim od 12 let priporočamo ogled razstave v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Javno vodenje cena vstopnice, BREZ doplačila
Šolski obisk (10 ali več oseb):
Vstopnina: 3 EUR/osebo
Vodenje po razstavi: vstopnina + 20 EUR (doplačilo za vodenje)
Skupine odraslih (10 ali več oseb):
Vodenje po razstavi: vstopnina + 20 EUR (doplačilo za vodenje)
Katalog: 15 EUR
6,00 EUR
4,00 EUR * * za mlajše od 25 in starejše od 65 let in upokojence
Brezplačen vstop: otroci do 12. leta, imetniki EU kartice ugodnosti za invalide, imetniki veljavnih muzejskih kartic
Realizacija projekta razstave: Marina Gržinić, Jovita Pristovšek
Arhitekt razstave: Metod Prijatelj
.... ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,