Tanja Lažetić: (A)portret

Zadnja v ciklu razstav letošnje sezone Likovni kritiki izbirajo, ki ga Cankarjev dom soustvarja s Slovenskim društvom likovnih kritikov, nosi naslov (A)portret. Likovna kritičarka Meta Kordiš pred nas postavlja delo umetnice Tanje Lažetić, v katerem se ta ob lastni podobi in njeni obdelavi sprašuje, do kod podoba še ohranja avtentičnost in kaj nam podobe, ko jim odvzamemo vso pristnost, spontanost in verodostojnost, sploh sporočajo. Njen premislek o ustvarjanju ter manipuliranju s podobo in samopodobo, ki je postalo del našega vsakdana, je zelo aktualen v času, ko takšno delovanje postaja primaren način sporočanja naše resničnosti. Z umetnico se bo o vzgibih za njeno raziskovanje in ustvarjanje pogovarjala kuratorica letošnjega cikla Maja Kač. 

Katja Ogrin
vodja projektov razstavnega programa

V liniji nanizane ene in iste podobe, pribite z velikimi žeblji. Je to portret, avtoportret, podoba, obraz? Koliko podob je na tej fotografiji? Koliko podob je potrebnih, da najdemo nam lastno? Tanja Lažetić v tehniki fotomontaže obdeluje svoj obraz. Dobesedno secira, razstavlja in sestavlja svoj portret. Barve, svetlobo, reže ponekod dodaja, drugod odvzema, spreminja ostrino in kontraste ter premika, zamika, jemlje dele svoje podobe. S procesom manipuliranja fotografije, ki je del serije Brez naslova, samo številke, išče mogoče ideale popolnosti podobe. Raziskuje, koliko je vizualno manipulirana podoba še lasten portret, ali ima svojo identiteto, sebstvo? Koliko je v njej še jaza in koliko Druge, tujke. Lastne podobe lahko z dostopno tehnologijo do skrajnosti predelujemo v želji po doseganju aktualnih lepotnih idealov in v iskanju pozornosti. Družabna omrežja preplavljamo z (avto)portreti, ki jih delimo »intimno« s prijatelji in širnim svetom. Koliko sta v teh podobah sploh ujeta avtentični trenutek in spomin ter koliko so konstrukt narcisoidnih samopodob in franšiznih idealov? Portreti so postali zgolj kulise podob, brez identitete, ujeti trenutki, ki so že razpadajoči spomini. Izhajajoč iz tradicije feministične avantgarde Tanja Lažetić svojo podobo uporablja in izpostavlja za naslavljanje aktualnih ter hkrati univerzalnih družbenih vprašanj banalnosti, vsakdanjosti, potrošnje in minljivosti ter razpada ovekovečene (lastne) podobe. 



Tanja Lažetić (1967) deluje v fotografiji, videu, performansu, keramiki in knjigi umetnika. Razstavljala je med drugim v Moderni galeriji in MSU Metelkova v Ljubljani, Neuer Berliner Kunstvereinu, Real Academii de Bellas Artes de San Fernando v Madridu, Muzeju Brandhorst v Münchnu, galeriji Gagosian v Parizu, na Beverly Hillsu in v New Yorku. Prejela je več nagrad, med njimi bronasto priznanje na Festivalu v Nandžingu na Kitajskem, tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike Unicum in Jakopičevo priznanje. Izdala je več kot dvajset knjig umetnika ter so tudi del zbirk MoMA, New York, Tate, London, in Bibliotheque Kandinsky, Pariz. 

Meta Kordiš (1978), etnologinja, kulturna antropologinja in umetnostna zgodovinarka, je kustosinja NLB Umetniških zbirk. Doktorirala je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. Je urednica za neodvisno kulturo pri reviji Dialogi ter avtorica in soavtorica več razstav moderne in sodobne umetnosti ter stalne razstave Muzeja bančništva Slovenije.