Letna predstava Baletne in Srednje baletne šole

1. del

Kaj pa ti iščeš?
Baletne etude

2.del

PAQUITA
Grand Pas
odlomek iz baleta

Kaj pa ti iščeš?

Močno izhodišče koreografije najdemo v besedilu, ki ga je za peti stavek suite Serenada Schizophrana napisal skladatelj Danny Elfman, in ga v skladbi slišimo izvedenega v španščini.

MORITZ MOSZKOWSKI (1854–1925)

Rojen je bil v bogato judovsko družino v mestu Breslau (današnji Vroclav), takrat del vzhodne Prusije. Zgodnjo glasbeno izobrazbo je dobil v Dresdnu, od tam pa je nadaljeval šolanje v Berlinu. Debi koncertnega pianista je odigral leta 1873, svoje zgodnje skladateljske uspehe pa je doživel s Španskimi plesi za klavirski duo. Na vrhuncu slave se je leta 1897 preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino. Njegova klavirska glasba je doživela izjemno priljubljenost in bila pogosto izvajana, kar je skladatelju prineslo bogastvo. Z novim stoletjem in svežimi glasbenimi tokovi sta popularnost in prepoznavnost Moszkowskega začeli upadati. Skladatelja so vse bolj pestile zdravstvene težave, v tem obdobju pa je tudi izgubil ženo in hčer. Svoje premoženje je vložil v nemške, poljske in ruske vrednostne papirje, ki so z izbruhom prve svetovne vojne izgubili vrednost. Zadnja leta življenja je preživel reven v Parizu. Njegovi prijatelji iz Amerike so njemu v čast priredili koncert v Carnegiejevi dvorani, na katerem je hkrati igralo štirinajst najboljših pianistov tedanjega časa. Koncert je bil izjemno glasbeno in gmotno uspešen, vendar pa izkupiček nikoli ni prišel v skladateljeve roke.

V zgodnejšem obdobju se je Moszkowski kot komponist zgledoval po delih Chopina, Mendelssohna in predvsem Schumanna, vendar pa je kmalu razvil svoj osebni skladateljski izraz. Prve uspehe je doživel z orkestralnimi deli, prepoznavnost in ugled pa mu je prinesla glasba, komponirana za klavir. Kot pianist je Moszkowski natančno razumel, kako učinkovito pisati glasbo za klavir. V zadnji četrtini 19. stoletja je bil Moszkowski ena najbolj uveljavljenih in občudovanih glasbenih osebnosti svojega časa, njegova klavirska glasba pa pogosto izvajana.

Napisal je opero Boabdil (1892) in balet Laurin (1896) ter številna druga orkestralna dela. Do danes pa so preživela predvsem njegova klavirska dela kot valčki, mazurke, etude in številni karakterni plesi, praviloma izdani v zbirkah.

PAQUITA

Glasba: LEON (LUDWIG) MINKUS (1826–1917)
Koreografija: MARIUS PETIPA (1822–1910)

Ludwig Minkus je bil češki violinist in skladatelj, rojen v Avstriji. Domnevno naj bi študiral na Dunaju, večino svojega življenja pa je deloval v Rusiji. Ves čas je ohranjal umetniške stike s Parizom, kjer je v sodelovanju z Leom Delibesom soustvarjal balet La source. Prvi resnejši uspeh kot skladatelj baletne glasbe v Rusiji je doživel z baletom Don Kihot, ki ga je na oder postavil baletni mojster in koreograf Marius Petipa. Leta 1870 je postal uradni baletni skladatelj Marijinega gledališča v St. Peterburgu.

Sodelovanje z Mariusom Petipajem je obrodilo petnajst baletov za potrebe baletnih hiš v Moskvi in St. Peterburgu, vključno z baletom Bajadera, ki je še danes del rednega repertoarja ruskih baletnih odrov. Minkusovo prvo srečanje z ustvarjanjem baletne glasbe je bilo v sodelovanju s skladateljem Edouardom Delvedezom leta 1846, ko je bil na oder Pariške opere postavljen balet Paquita s plesalcema Carlotto Grisi in Lucienom Petipajem v glavnih vlogah. Marius Petipa, Lucienov brat, je glasbo baleta odnesel s sabo v St. Peterburg, kjer je bila premierna uprizoritev Paquite leta 1847. Minkusova glasba za Pas de trois in Grand pas sta še vedno del sodobnega ruskega baletnega repertoarja.

Marius Petipa je izhajal iz znane baletne družine. Njegov oče Jean-Antoine je bil znan plesalec in koreograf, ki je v Bruslju ustanovil Conservatoire de la Danse. Marius je svoj debi odplesal v Bruslju, kjer je pozneje tudi koreografiral svoj prvi balet Gospodova pravica. Leta 1847 je spremljal očeta v St. Peterburg, ki je postal in ostal njegov drugi dom za dlje kot pol stoletja.

Sodi med največje koreografe vseh časov. Je utemeljitelj ruskega baleta, avtor več kot petdesetih baletov, petintridesetih baletov - oper, obnovil je okoli dvajset starih baletov in utemeljil novi stil baleta – baletni realizem. Osrednjo pozornost je v svojih koreografijah namenil balerini. Zanjo je postavil visoke tehnične zahteve, njegove variacije so virtuozne ter so vse do danes ostale nekakšno merilo za znanje in sposobnost plesalke. Petipajevi največji uspehi so bili baleti Faraonova hči, Don Kihot, Bajadera, Rajmonda, krono njegovega delovanja v St. Peterburgu pa nedvomno predstavljajo trije baleti, ki jih je postavil na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, ti so Hrestač, Trnuljčica in Labodje jezero.

Paquita je balet v dveh dejanjih, prvič uprizorjen 1. aprila 1846 v Pariški operi. Paquita je španska Ciganka, ki je zaljubljena v Luciena, francoskega plemiča. Poroka se zdi nemogoča, dokler Paquita ne odkrije, da je tudi sama plemičeva hči. Od zgodbe, ki po merilih romantike obeta ljubezensko dramo, bomo v Grand pas prikazali le odlomek, ki slavi baletni klasicizem in abstraktno, čisto baletno formo.

Vpis novih učencev za šolsko leto 2019/20 bo 24. in 25. maja 2019 ter samo za prosta mesta konec avgusta 2019 v prostorih Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Ižanska cesta 12.

Starost za vpis v plesno pripravnico je med 6. in 8. letom, za vpis na balet do 12. leta za dekleta in 14. leta za fante. Podatki o vpisu bodo objavljeni na spletni strani šole.