Skrivnost Dostojevski

Rojen je bil 30. oktobra (po ruskem koledarju) 1821 v Moskvi Mihailu Andrejeviču Dostojevskemu, štabnemu zdravniku Marijine bolnišnice za revne, in Mariji Fjodorovni Dostojevski. Fjodor Mihajlovič Dostojevski je bil njun drugi sin. To je prva stopnica v labirintu življenja, ki se je zapisalo nesmrtnosti.

»Dostojevski zna tako spremeniti udarce in ponižanja, da lahko prenaša tudi najtršo usodo. Kajti ravno iz nevarnosti lastne eksistence si ustvari najvišjo notranjo gotovost, njegova muka je zanj pridobitev, njegove pregrehe povišanja, njegove ovire vzgoni. Sibirija, katorga, epilepsija, uboštvo, igralska strast, sla pohote, vse te krize njegove eksistence se ob njegovi demonični moči prevrednotenja v umetnosti spremenijo v plodove; kajti kot dobijo ljudje svoje dragocene kovine iz najtemnejših globin rudnikov, tako dobi umetnik svoje najbolj plameneče resnice, zadnja spoznanja, vedno samo iz najnevarnejših prepadov lastne narave. Če je z umetniškega vidika življenje Dostojevskega tragedija, potem je z moralnega velika pridobitev, ker je zmagoslavje človeka nad njegovo usodo, prevrednotenje zunanje eksistence z notranjo magijo.« (Stefan Zweig: Graditelji sveta)

V izjemnem eseju o Dostojevskem pronicljivi Stefan Zweig pravi, da se junaki Dostojevskega soočajo s skrivnostnimi stanji; histeričen strah pred smrtjo, groza pred življenjem, bolna grozljiva poželenja, čutne perverzne skomine. Hočejo vedeti, kdo so, iščejo mejo, skrajni rob svojega Jaza, predvsem pa lastno globino. Odnos Dostojevskega do bralca ni niti prijateljski niti ugoden, marveč razprtija, polna nevarnih, grozljivih, pohotnih instinktov, je strastno razmerje kot med moškim in žensko, ne pa odnos prijateljstva in zaupanja kot pri drugih pisateljih, kakor piše Zweig.

Ob 200. obletnici pisateljevega rojstva bomo skupaj prebirali obsežen in natančen življenjepis Ljudmile Saraskine, ki je izšel tudi v slovenščini. Ob tej priložnosti nas bo pisateljica, ki je podrobno raziskovala tako Dostojevskega kot Solženicina, obiskala v Ljubljani. Uživali bomo v filmskih upodobitvah njegovih del, od Viscontijevih Belih noči do Krotkega dekleta Sergeja Loznice. Znova bomo spoznali, da Dostojevski omogoča odlične odrske postavitve in mamljive igralske izzive.

Z vsem, kar bomo počeli v spomin na velikana svetovne književnosti, si bomo odgovarjali na vprašanje, kako silovita je danes strast med pisateljem in njegovimi bralci. Zdi se, da je ogenj, ki jo podžiga, večen kot olimpijska plamenica.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma


»Človek je skrivnost. Treba ga je razvozlati, in če ga vse življenje raziskujete, ne govorite, da ste zapravili čas. To skrivnost preučujem, ker želim biti človek.« Fjodor Mihajlovič Dostojevski