Koncept: Patricija Maličev in Srećko Horvat

Kritični kabaret se vrača v Cankarjev dom. Tokrat bo hrvaški filozof Srećko Horvat gostil mlado zvezdo sociologije Nikolaja Schultza, kar je hkrati tudi njegovo prvo gostovanje v Sloveniji. 

Nikolaj Schultz, rojen leta 1990, je danski sociolog, ki je bil bližnji sodelavec cenjenega francoskega filozofa Bruna Latourja (1947–2022), s katerim je tudi napisal knjigo O nastanku ekološkega razreda. Memorandum, izdano tudi v Sloveniji (založba Studia Humanitatis 2024).  

Recenzije tujih izdaj

V tej knjigi, ki je postala tudi Latourjev svojevrstni testament, sta opozorila, da vseobsegajoča družbena in ekološka sprememba ni mogoča brez jasno določenega novega družbenega razreda. 

V vmesnem času je Schultz s svojo zadnjo knjigo Land Sickness, ki je zelo hitro postala prodajna uspešnica v Nemčiji, spodbudil razvoj »novega eksistencializma« v dobi »antropocena«.

To je samo nekaj tem, o katerih se bo Nikolaj Schultz pogovarjal s Srećkom Horvatom.
 

Gostje: dr. Mirjam Milharčič Hladnik, Muanis Sinanović in zmagovalci literarnega natečaja

Ob 30. obletnici genocida v Srebrenici bomo s predstavitvijo literarnega natečaja »Srebrenica in neslišane zgodbe prihodnosti« poudarili pomen spomina in ustvarjalnosti. Mladi so na temo Isti človek: Z besedami proti tišini raziskovali istost človeka in univerzalna vprašanja, kot so nasilje, sočutje in iskanje pravičnosti.

Na dogodku bomo nagradili najboljša dela, ki odražajo odgovornost in solidarnost, ter prisluhnili pogovoru Mirjam Milharčič Hladnik z Muanisom Sinanovićem in nagrajenci.

Vključeno bo tudi javno branje zmagovalnega literarnega dela, s katerim mlada generacija ohranja spomin na Srebrenico.


Literarni natečaj in dogodek sta del spominskega programa »8372 živih spominov«, ki ga Kulturno-izobraževalni zavod MKC izvaja v sodelovanju in s podporo partnerjev ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Polletni spominski program vključuje različne aktivnosti, namenjene ohranjanju spomina na žrtve in ozaveščanju javnosti. Več o programskih aktivnostih in genocidu v Srebrenici si lahko preberete na www.srebrenica.si. 

Gostja: dr. Vasilka Sancin, priznana strokovnjakinja za mednarodno pravo

Pogovor bo vodil novinar dr. Ali Žerdin. 

V okviru počastitve 30. obletnice genocida v Srebrenici in razstave Vesti, ki niso zbudile vesti organiziramo pogovor o vlogi mednarodnega prava pri prepoznavanju in preprečevanju genocida. Gostja bo priznana strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin, ki bo osvetlila pravne procese po genocidu v Srebrenici in širši okvir mednarodnega odziva na tovrstne zločine. Dogodek bo priložnost za razmislek o pravičnosti za žrtve in prizadevanjih za preprečitev podobnih tragedij v prihodnosti.


Pogovor je del spominskega programa »8372 živih spominov«, ki ga Kulturno-izobraževalni zavod MKC izvaja v sodelovanju in s podporo partnerjev ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Polletni spominski program vključuje različne aktivnosti, namenjene ohranjanju spomina na žrtve in ozaveščanju javnosti. Več o programskih aktivnostih in genocidu v Srebrenici si lahko preberete na www.srebrenica.si. 

Gostje: dr. Mujo Begić, Fikret Alić in Nada Kronja Stanič

Pogovor bo vodil novinar dr. Ali Žerdin. 

Gostje Fikret Alić, preživeli iz taborišča Trnopolje in obraz z razstavljene naslovnice revije Time, dr. Mujo Begić, raziskovalec z izjemnimi zaslugami za odkritje množične grobnice Tomašica, ter Nada Kronja Stanič, priča novinarskega poročanja o zločinih v Prijedoru, bodo osvetlili začetke vojne v Bosni in Hercegovini ter opozorila mednarodne skupnosti, ki so ostala neslišana. Dogodki v Prijedoru leta 1992 so nakazovali genocid, ki se je uresničil tri leta pozneje v Srebrenici.

Pogovor je del spominskega programa »8372 živih spominov«, ki ga Kulturno-izobraževalni zavod MKC izvaja v sodelovanju in s podporo partnerjev ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Polletni spominski program vključuje različne aktivnosti, namenjene ohranjanju spomina na žrtve in ozaveščanju javnosti. Več o programskih aktivnostih in genocidu v Srebrenici si lahko preberete na www.srebrenica.si. 

19.00: Gordan zasedba: Svetlana Spajić, vokal; Guido Möbius, bas kitara in elektronika; Andi Stecher, bobni
20.15: El Khat zasedba: Eyal el Wahab, vokal, godala; Lotan Yaish, vokal in tolkala, Galor Yefet, vokal, sintetizator, tolkala

Vsak koncert traja 60 minut;  z vmesnim odmorom
 

Gordan
Gordan odsevajo misticizem legend in zgodb Balkanskega polotoka, pri čemer se njihova glasba sočasno giblje med ekspresivno in abstraktno ter med tradicionalno in avantgardno. Svetlana Spajić (sodelovala z Marino Abramović, Robert Wilson, Antony and the Johnsons, Lenhart Tapes)  s svojim globoko interpretativnim glasom, bobnar Andi Stecher (sodelavec Stecher, Billy Bultheel, Orchestre Les Mangelepa) ter Guido Mo¨bius na basu, elektroniki in drugih zvočilih ustvarjajo skladbe, ki se ne omejujejo s formalno strukturo, saj gre za skupino, ki iz bogate pevske tradicije Balkana, minimalizma in noisa ustvarja nekaj povsem samosvojega, radikalnega, skoraj distopičnega. Bi tako zveneli Swans, če bi se Michael Gira odpravil na raziskovanje balkanske glasbe?
Predstavitev albuma Gordan (založba Glitterbeat, maj 2024).

El Khat
Zavrženi predmeti še nikoli niso zveneli tako vznemirljivo in hipnotično kot v rokah skupine El Khat pod vodstvom multiinštrumentalista Eyala el Wahaba. Svoj zvok so začeli brusiti leta 2019 v garažah in skladiščih, kamor so prinašali najrazličnejše odpadke ter iz njih začeli delati glasbene inštrumente in z njimi ustvarjati arabske melodije jemenskega izvora. Pred neprestanim nasiljem in vojnami na Bližnjem vzhodu so se zatekli v Berlin, od koder so nedavno pospremili izid svojega tretjega albuma mute, izdanega pri založbi Glitterbeat Records. Na njem nekaj skladb odigrajo v celoti na svoje »reciklirane« inštrumente, nekatere kombinirajo z bolj konvencionalnimi glasbili, ves čas pa povezujejo pristne nalezljive arabske melodije s psihedelijo. 
»Pesmi pripovedujejo o migracijah, zapuščanju nekoga nekje. Mislim, da nisem nikjer ostal dlje kot leto dni. Za nas, arabske Jude, katerih družine so bile prisiljene zapustiti Jemen, se je vse začelo z veliko selitvijo in prihodom naših družin v Izrael, deželo, kjer so vsi drugi oziroma drugačni utišani.«
Predstavitev albuma mute (založba Glitterbeat, september 2024).

Trajanje koncerta: 90 min
 

Chris Eckman, kitara; Žiga Golob, kontrabas; Alastair McNeill, električna kitara; Jana Beltran, glas, akustično-električna kitara; Andraž Mazi, pedal steel kitara; Blaž Celarec, bobni

Chris Eckman je kantavtor z alkimistovim dotikom. To je izkazal kot nekdanja gonilna sila seattelskega rock-folk benda The Walkabouts in z uspešno solistično kariero, v kateri je nanizal šest albumov. Njegove skladbe snemajo glasbena imena, kot so Townes Van Zandt, Steve Wynn, Willard Grant Conspiracy  in drugi, predzadnji album, strnjeni in presunljivi Where the Spirit Rests, pa je leta 2021 prejel prestižno nagrado nemških kritikov plošč (Preis der Deutschen Schallplattenkritik). Tri leta in pol pozneje se vrača z izdajo The Land We Knew the Best in novimi zgodbami, ki jih bo v Cankarjevem domu premierno predstavil z razširjeno zasedbo.

Luka Juhart bo v prepletu glasbe, pogovora in poezije predstavil svoj novi album z naslovom RanDom, na katerem so skladbe za harmoniko z različnimi elektronskimi obdelavami. Ob glasbi z albuma bomo slišali še dve novi skladbi, ki nadaljujeta formo ene od skladb s plošče ThesiSyn, tokrat v sodelovanju z Milkom Lazarjem, Andrejem Kobalom in Gregorjem Podlogarjem. Program bo del mednarodnega prenosa v projektu Rojstni dan umetnosti evroradijske skupine Ars acustica. Z glasbenikom se bo pogovarjal Primož Trdan.

Avtor v knjigi obravnava nekaj znamenitih, celo razvpitih socialnih eksperimentov iz sredine 20. stoletja. Za samo izhodišče jemlje zloglasni Milgramov eksperiment o podrejanju avtoriteti (1961–62). V posameznih poglavjih se posveti Aschevemu eksperimentu o konformizmu (1951), kontroverznemu Rosenthalovemu »šolskemu« eksperimentu (1964–66) in Festingerjevi teoriji kognitivne disonance (1957).

Ob natančni analizi eksperimentov (in teorije) avtor ponudi tudi premislek o znanstveni psihologiji kot takšni in njenem razmerju do pedagogike. Vsako izmed tem izrazito sveže premisli. Prvič, ob eksperimentih socialne psihologije se v nasprotju s standardnim pogledom, ki v fokus postavi »naiven« subjekt, sam osredotoči na eksperimentatorja kot »slepo pego« teh eksperimentov. Zamenjava perspektive avtorju omogoča izpeljavo povsem novih interpretacij eksperimentov. Drugič, za takšno obravnavo, ki v središče postavi status psihologa (v eksperimentu), stoji še bolj temeljen premik; od razumevanja znanstvene psihologije kot teoretske prakse k obravnavi psihologije kot materialne prakse (od tod tudi naslov knjige). Avtor ob tem spomni na klasično učbeniško krilatico, da se je psihologija začela z ustanovitvijo Wundtovega laboratorija na Univerzi v Leipzigu. Moderna psihologija se ni začela z nekim znanstvenim odkritjem, temveč z materialno prakso eksperimenta. Tretjič, tako na ravni eksperimenta kot psihologije se kot nujni člen pokaže uporabnik psihologije. Na širši družbeni ravni je glavni uporabnik psihologije pedagogika. To za sabo povleče nov premik od standardnega »aplikativnega« razmerja psihologije do pedagogike k vzajemnemu pogojevanju dveh področij znanosti. Avtor spomni, da je šolska administracija na začetku usmerjala razvoj psihologije in nastanek njenih konceptov (nastanek inteligenčnega količnika itn.). Na vseh treh ravneh je ključna obravnava psihologije, ki se ne zadovolji z njenimi teoretskimi dosežki, temveč v ospredje postavi samo izvedbo eksperimenta (materialno prakso).

O avtorju:
Bojan Volf je nedavno doktoriral iz filozofije. Njegovo teoretsko zanimanje je vezano na teoretsko psihoanalizo, epistemologijo znanstvenih ved, filozofijo izobraževanja in kritiko ideologije. Doslej je objavil članke v revijah Problemi, Sodobna pedagogika in Andragoška spoznanja, prijavljena knjiga pa je njegov knjižni prvenec.

Sklepni dogodek letošnjega cikla predstavlja za latino grammyja 2023 nominirani avtorski projekt Juanfeja Péreza, flamenko basista, kitarista, skladatelja in producenta, ki s svojim prvim albumom na novo definira vlogo basa v flamenko glasbi. Prepovedano igranje odpira osupljive zvočne krajine, ki poslušalca popeljejo od subtilnih in nežnih melodij do ekstaze sodobnega flamenka, prepojenega z avantgardo. Juanfe Pérez ustvarja iz srca, a s premislekom – v njegovi glasbi ni naključij. Spoštuje tradicijo in ohranja njeno bistvo, hkrati pa zna odpreti navdušujoče poti v modernost. V svojem delu ne izbira med aktualnimi tokovi, ampak se usmerja k avtentični, naravni glasbi – brez dodatkov in z veliko užitka v mojstrski improvizaciji. Na koncertu v Cankarjevem domu se bo vrhunski ekipi, ki jo poleg avtorja sestavljata še pevka Alicia Morales in tolkalec Kike Terrón, pridružila tudi Karen Lugo, ena trenutno najslavnejših plesalk sodobnega flamenka v svetu.

Juanfe Pérez je študiral klasično kitaro na Konservatoriju Javier Perianes v Huelvi, flamenko kitaro na Višjem konservatoriju Rafael Orozco v Kordovi ter glasbe sveta na Codarts DMWC v Rotterdamu. Zaradi radovednosti je prešel s kitare na bas, da bi bolj poglobil svoje raziskovanje tega inštrumenta v flamenku. Razvil je svoj jezik in tehniko ter jo oblikoval v celosten produkt, zajet na njegovem prvem albumu Prohibido el Toque (Prepovedano igranje), na katerem se podpisuje pod skladanje, aranžma in produkcijo vseh skladb. Poleg tega se v vlogi producenta in glasbenega aranžerja podpisuje tudi pod nagrajenima albumoma Mar de Cobre pevke Cristine Soler in Ser de luz flavtista Sergia de Lopeja. Prav tako je ustvaril glasbo za številne predstave plesnih skupin, kot so kompanije Cía Olga Pericet, Cía Rafaela Carrasco, Cía Sara Calero in Cía Ana Pastrana. Njegova umetniška pot poteka na odrih po vsem svetu s priznanimi izvajalci, kot so Farruquito, Diego Amador, Duquende, Rosario la Tremendita, Jorge Pardo, Montse Cortés, Olga Pericet, Belén López, José Manuel León, Raul Rodríguez, Çenc Erdogan, José Antonio Rodríguez, Javier Ruibal, Antílopez, Diego Guerrero, Canteca de Macao, Antonio Mesa, Juan Pérez, Sergio de Lope, Alfonso Aroca, Antonio Lizana, Karen Lugo, Robertinho Silva, Daniel Navarro, El Junco, Eduardo Trassierra, Mario Díaz, Manuel Malou in drugi.

Karen Lugo je mehiška plesalka, ki slovi po ustvarjalnem nemiru in inovativnosti. Kot solistka je nastopila na Festivalu de Jerez, Festivalu Sangre Nueva Jóvenes Flamencos v Teatro Español v Madridu, v seriji Flamencos y Mestizos Fundacije SGAE, na Festivalu Flamenco Ibérica Contemporánea, v seriji Concierta Independencia v Lunariu del Auditorio Nacional v Ciudadu de Méxicu ter na festivalih flamenka v Vancouvru, Montrealu, Ciudadu de Jaén, francoskem Saintesu, Madridu in na veliko drugih. 

V sodelovanju s Fundacijo Casa Patas Flamenco je premierno izvedla tri predstave: Flamencura, Flamenco Territorio DeMente in Flamenco Frequencies s turnejami na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike. Kot koreografinja je prejela nagrado za najboljšo koreografijo na Spring Film Festivalu v Barceloni, prvo nagrado za flamenko ples na Mednarodnem festivalu v Almeriji, prvo nagrado za koreografijo na Festivalu sodobnega flamenka na Finskem in tretjo nagrado za koreografijo na XVII. natečaju španskega plesa in flamenka v Madridu. Pod režijo Javierja Latorreja je sodelovala v filmu Flamenco Flamenco Carlosa Saure ter v predstavah Flamenconautas in Lorca x Bach. Njena najnovejša predstava nosi naslov Golpe de Tierra (nominirana za nagrado kritike uprizoritvenih umetnosti v kategoriji najboljše solo predstave). Trenutno sodeluje kot koreografinja in izvajalka v predstavah Caminos Juana Gómeza Chicuela, Cant Espiritual Carlosa Denie, Cayana Anne Colom, El Amir Ensemble Amira Haddada ter Por Bach (nagrada za inovacije GEMA 2020) skupine Hippocampus z Jorgejem Pardom.

Cikel Noches de tablao predstavlja umetnost sodobnega flamenka. Oblikujejo ga interdisciplinarni umetniški dogodki, osnovani predvsem na živi povezavi glasbe in plesa, ter spremljevalni program izobraževalnih in teoretskih vsebin. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med umetniško prakso flamenka in drugimi glasbenimi žanri ter predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeni, plesni in performativni umetnosti. Od nastanka leta 2017 daje prostor najnovejšim umetniškim projektom, ki temeljijo na žanrski presečnosti, in ponuja širok razpon sodobnih izraznih form. V njem se nizajo koncerti in plesne uprizoritve, v katerih tradicija vstopa v navdušujoča zavezništva z novitetami.
 

Nastopajoča: Luka Juhart, akordeon, in Ana Birsa Krušec, kljunaste flavte
 

Program:
Bojana Šaljić Podešva, Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko
Tilen Lebar, Staticotion za akordeon in živo elektroniko
Luka Juhart, Unleashed za kljunasto flavto in akordeon
*** 
Vinko Globokar, Vrnitev Odisejevega sina za akordeon

Pogovor z Luko Juhartom bo po koncertu vodil Primož Trdan.

Dogodek v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, ki v letu 2025 praznuje svojo 80. obletnico, bo del spremljevalnega programa Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Rostrum je tradicionalni forum (lani je praznoval 70. obletnico) in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet; namenjen je ocenjevanju sodobne umetniške glasbe na radijskih valovih ter njeni promociji in izmenjavi med radijskimi postajami. Luka Juhart bo izvedel novo različico lastne skladbe Unleashed, ki je s sprostitvijo izjemne muzikantske energije navdušila delegate Rostruma leta 2018, skladbo Staticotion Tilna Lebarja, eno najbolje ocenjenih tako v mladi kot splošni kategoriji Rostruma 2021, in še eno uspešnico svojega repertoarja, Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Posebej zanimivo bo tudi Globokarjevo (uradno) zadnje delo, Vrnitev Odisejevega sina. Pogovor z Luko Juhartom bo po koncertu vodil Primož Trdan.