Trajanje koncerta: 90 min
 

Igor Matković, trobenta; Lenart De Bock, saksofon; Jani Moder, kitara; Samo Hude, klaviature; Peter Smrdel, kontrabas; Žiga Smrdel, bobni

Naš priznani trobentač, skladatelj, producent in pedagog Igor Matković z novim projektom Pocket.Star odpira vrata v svet introspekcije in raziskovanja sodobne človekove izkušnje. Na novem albumu v jazz vnaša sodobne glasbene vplive, improvizacijo pa še vedno razume kot dejanje svobode, ki preizprašuje odnose, zahteva empatijo in nosi odgovornost.

Pocket.Star je ideja, ki raziskuje zadostnost – cenjenje trenutnega namesto nenehnega iskanja »več«, ki nas pogosto usmerja stran od bistva. Postavlja vprašanja o tem, kako lahko posameznik in družba odgovorno uporabljata že obstoječe vire, ne le materialne oziroma tehnološke, temveč tudi človeške. Hkrati poudarja povezanost – ne le med seboj, ampak predvsem z lastnimi vrednotami in notranjimi potrebami, ki jih v svetu hitrega tehnološkega napredka in vedno večjih pričakovanj pogosto spregledamo.

Matković je svojo glasbeno pot samozavestno začrtal z albumi, kot so Sonic Motion, Motion in Two Dimensions, State of Ku in Ephemeral Lake. Skoznje je raziskoval spekter izrazov – od tradicionalnega jazza do atmosferičnosti, subtilnosti in zgodb, ki presegajo običajne meje žanra. Kot soustanovitelj zasedbe Ecliptic je izdal albuma Path Of 01 in Trash Society ter z zasedbo Ground Ritual še istoimenski album.

V zadnjem času glasbo raziskuje tudi kot producent, ob digitalnih izdajah singlov. Z duetom Freekind. je ustvaril skladbo Bad Moves, poleg tega pa še svoja singla Corner Light in Pocket Star. Proces ustvarjanja pri tem projektu vključuje kombinacijo snemanja v studiu in produkcijskega dela doma, kar skladbam daje bolj definirano strukturo, hkrati pa ohranja prostor za raziskovanje glasbenih idej. 

Novi album Pocket.Star je preplet Matkovićevega dosedanjega glasbenega raziskovanja – torej glasba, ki briše žanrske meje. Nastal je v sodelovanju z nadarjenimi mladimi glasbeniki, predstavniki nove generacije ustvarjalcev s prepričljivim in samostojnim glasbenim izrazom. Tako je v glasbi čutiti pristnost, povezanost in iskrenost, s katerimi so vsi sodelujoči pristopili k projektu.

Pocket.Star nam zastavlja vprašanje, ali še znamo prisluhniti sebi in svetu okoli nas? Ali smo kot družba preveč zaslepljeni z idejo napredka, da pozabljamo na samorefleksijo, ki bi nam lahko pokazala nove poti? Morda so orodja, ki jih potrebujemo, že zdavnaj na dosegu roke.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Pisatelj v Slovenijo prihaja kot gost 57. mednarodnega srečanja pisateljev v organizaciji Slovenskega centra PEN in Odbora pisateljev in pisateljic za mir, ki letos poteka pod naslovom Podnebna kriza in vojne, ter na povabilo založbe Mladinska knjiga. 

Osrednja tema pogovora, ki bo uvodni dogodek letošnjega blejskega srečanja mednarodnega PEN, bo najnovejši roman Tasmanija Paola Giordana, v katerem avtor raziskuje medčloveške odnose v času, polnem negotovosti zaradi podnebnih sprememb in svetovnih konfliktov. Roman prikazuje svet, ki ga vsak dan pretresa nova katastrofa – poplave, cunamiji, orkani, teroristični napadi, vojne – in v katerem prihodnost postaja vse bolj negotova. V središču tega dogajanja je Paolo, ki se poleg globalnih kriz sooča tudi z razočaranji v osebnem življenju. Njegova stiska ponazarja širšo krizo celotne generacije in planeta, na katerem vsak išče svojo »Tasmanijo« – kotiček sveta, kjer bi se počutil varno.


Paolo Giordano je avtor več knjižnih uspešnic, v slovenščini so pri založbi Mladinska knjiga izšle Samotnost praštevil (2010), za katero je dobil prestižno nagrado strega, Človeško telo (2013), Raztrgajmo nebo (2020) in V času epidemije (2020). Njegove knjige so bile prevedene v več kot trideset jezikov in prodane v milijonih izvodov.

S pisateljem se bo pogovarjala Breda Biščak, knjižna prevajalka in jungovska psihoterapevtka. Pogovor bo potekal v angleškem in slovenskem jeziku s simultanim prevajanjem.  
 

Trajanje koncerta: 90 min

Peter Ugrin, violina; Zmago Štih, harmonika; Aljaž Bassin, kitara; Mikhail Levit, kitara; Nikola Matošić, kontrabas

V sodobnem času instant mašinerije različnih proizvodenj in njihovih izdelkov, pri katerih zlahka pozabimo na primarna občutenja, Fanfare Romantique praznuje in opeva čustva. Pravzaprav je novi album oda romanci, skladbe z dotikom klasičnega oziroma tradicionalnega čara v podobi glasbe iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja pa izpovedujejo različna čustva, strast in predvsem ljubezen.

Swingatan igra izključno svojo avtorsko glasbo, iz katere vejeta svežina različnosti aranžmajev in kompleksnost kompozicij. Na novem albumu vsaka skladba nosi svoj pečat, saj so jih prispevali vsi člani zasedbe. Glasba Swingatana je veliko več kot gipsy jazz ali swing, na temelju katerih je nastala, potem pa razvila svoj prepoznavni in izvirni zvok s pridihom »slovanskega swinga«. 

Skupina je doslej izdala albuma Swingin' Heaven (2019) in Swingatan Live (2021). Tokrat v bolj romantični preobleki in v prenovljeni, še boljši petorki, pa bo prvič v Klubu CD predstavila svoj novi album Fanfare Romantique.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

23. februarja bosta na sporedu televizije dva nova dela nadaljevanke Primeri inšpektorja Vrenka po literarni predlogi Pohorska transverzala, zato v sodelovanju z RTV organiziramo dogodek, v katerem bo jedro pogovora tudi primerjava žanra v literaturi in tv-serijah. Poleg avtorja bosta na pogovoru tudi Slobodan Maksimović, režiser tv-nadaljevanke, in igralec Dario Varga, televizijski Vrenko.
Pogovor bo vodil Igor E. Bergant.

V romanu Pohorska transverzala, podnaslovljenem kot politična kriminalka, Avgust Demšar klasično zasnovano detektivsko pripoved prepleta s politiko. Kot že v prejšnjih njegovih romanih se tudi v tem zrcali trenutno aktualno stanje slovenske družbe. Pohorska transverzala pa ne izzveni kot dnevnopolitični pamflet, Demšar izkoristi vmešanost politike v kriminalna dejanja za to, da združi obe skupini svojih stalnih likov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost – ter redkost – v enem detektivskem romanu sooči dva glavna, naslovna literarna inšpektorja, Miloša in Vrenka. To stori predvsem zaradi zapletenosti kriminalnih dejanj, ki se na Štajerskem začnejo dogajati pozne pomladi leta 2015, manj pa zaradi domnevnega političnega ozadja in posledično prednostne obravnave, kar nekje v romanu ironično poudari tudi sam, rekoč, da policija in tožilstvo posvečata enako skrb vsem umorom ne glede na to, kdo je vpleten, a kadar zadiši po morebitni vpletenosti politike, se organi pregona pokrčijo in takšen zločin obravnavajo še malo bolj enako kot druge. Avgust Demšar je do sedaj napisal 12 kriminalnih romanov, gre za avtorji, ki pišejo zgolj kriminalne romane in imajo najdaljšo tradicijo pisanja kriminalk pri nas. Demšarjev detektivski opus je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zaključene celote. Zgodbe so umeščene v realno okolje Maribora in Slovenije ter v realni sedanji čas. Demšarjevo pisateljevanje temelji na konsistentni, dinamični in s preobrati posejani pripovedi.

Pisci slovenskih kriminalnih romanov so ambasadorji branja. Zaradi njih se vijejo dolge vrste bralcev na pogovorih, podpisovanjih knjig, predvsem pa so v knjižnicah vrste čakajočih na nov domači slovenski kriminalni roman skoraj daljše od čakalnih vrst v zdravstvu.
So redka sorta avtorjev, ki zrcalijo v romanih čas in prostor dogajanja. Ko nas ne bo več, bodo sodobni slovenski kriminalni romani redki pričevalci našega časa. Politične, gospodarske, cerkvene spletke v primežu vsakodnevnih povsem človeških psihopatologij v teh romanih dobijo konkreten prstni odtis, forenzične sledi in ostanke, dele ali trupla v celoti. Ti govorijo zgodbo o tem, kaj vse se skriva za lepo urejeno slovensko pokrajino. Slovenci nismo samo pridni in delavni v vsakdanjem življenju, takšni smo tudi v literarnih umorih. Še več, kakšen od umorov se zgodi zgolj iz strasti ali pohlepa. S slovenskimi kriminalnimi romani postajamo bolj človeški in včasih tudi malček bolj razčlovečeni.

Ali drži teza, da v urejenih državah, kjer je dejansko manj kriminalnih dejanj, cveti kriminalna literatura?

Koncept: Patricija Maličev in Srećko Horvat

Kritični kabaret se vrača v Cankarjev dom. Tokrat bo hrvaški filozof Srećko Horvat gostil mlado zvezdo sociologije Nikolaja Schultza, kar je hkrati tudi njegovo prvo gostovanje v Sloveniji. 

Nikolaj Schultz, rojen leta 1990, je danski sociolog, ki je bil bližnji sodelavec cenjenega francoskega filozofa Bruna Latourja (1947–2022), s katerim je tudi napisal knjigo O nastanku ekološkega razreda. Memorandum, izdano tudi v Sloveniji (založba Studia Humanitatis 2024).  

Recenzije tujih izdaj

V tej knjigi, ki je postala tudi Latourjev svojevrstni testament, sta opozorila, da vseobsegajoča družbena in ekološka sprememba ni mogoča brez jasno določenega novega družbenega razreda. 

V vmesnem času je Schultz s svojo zadnjo knjigo Land Sickness, ki je zelo hitro postala prodajna uspešnica v Nemčiji, spodbudil razvoj »novega eksistencializma« v dobi »antropocena«.

To je samo nekaj tem, o katerih se bo Nikolaj Schultz pogovarjal s Srećkom Horvatom.
 

Jeremy Pelt, trobenta; Jalen Baker, vibrafon; Misha Mendelenko, kitara; Leighton Harrell, kontrabas; Jared Spears, bobni

Jeremy Pelt se je po študiju na prestižnem Berkleeju odločil za selitev iz Los Angelesa v New York, kjer si je kmalu ustvaril pomembno mesto na jazzovski sceni. Zgodaj je postal član Mingusovega big banda, nastopal v Roy Hargrove Big Band, The Village Vanguard Orchestra in Duke Ellington Big Band. Njegovi sodelavci so bili Ravi Coltrane, Jimmy Heath, Vincent Herring, Charlie Persip, Ralph Peterson, Cedar Walton idr. 

Uigranost njegove dolgoletne stalne zasedbe, v kateri so bili saksofonist J. D. Allen, pianist Danny Grissett, basist Dwayne Burno in bobnar Gerald Cleaver, so kritiki primerjali z drugim kvintetom Milesa Davisa, Peltov slog igranja, emocionalno globino in brezhibno tehnično izvedbo pa s Freddiejem Hubbardom in Leejem Morganom. Pelt v glasbi združuje tradicijo in modernost, pri tem pa raziskuje različne dimenzije jazza, od klasičnega bop zvoka do bolj avantgardnih projektov. Posnel je več kot 25 avtorskih albumov, med drugimi je sodeloval tudi z našim bobnarjem Gašperjem Bertoncljem na njegovi plošči Caution! Hard Hat Area! iz leta 2008.

V koronskem času je v samozaložbi izdal prvo zbirko intervjujev, naslovljeno Griot: Examining the lives of Jazz's great storytellers, v katerih raziskuje zgodovino jazza skozi pogovore z največjimi glasbeniki tega žanra, med njimi so Wayne Shorter, Ron Carter, Wynton Marsalis … V intervjujih razmišlja o izzivih glasbenega življenja, o medgeneracijskem prenosu znanja pa spregovori s kolegi Ambrosom Akinmusirejem, Terri Lyne Carrington, Robertom Glasperjem, če omenimo le nekaj imen iz obsežne zbirke intervjujev, ki danes zajema pet izdanih knjig. Kot izkušen trobentač, skladatelj, producent in pedagog Pelt s tem projektom prevzame vlogo modernega griota – pripovedovalca zgodb in varuha kulturne dediščine. 

Le dober mesec po izidu njegovega najnovejšega albuma Woven ga bomo gostili v Klubu Cankarjevega doma. V novem projektu združuje tradicionalne vidike jazza s številnimi možnostmi elektronsko sintetiziranega zvoka. Album vsebuje devet skladb, večinoma izvirnih kompozicij, ki izkazujejo Peltovo inštrumentalno mojstrstvo in njegovo zavezanost raziskovanju novih dimenzij v jazzu.


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Brian Settles, tenorski saksofon; Luke Stewart, kontrabas, kompozicije; Gerald Cleaver, bobni

Ko ga je v koronskih letih revija DownBeat uvrstila med 25 ključnih osebnosti mlajše generacije, ki bo odločala o prihodnosti jazza, je imel ameriški basist Luke Stewart za seboj že dobro uhojeno pot. Takrat je igral v približno enajstih bendih, med drugimi je bil član tria saksofonista Jamesa Brandona Lewisa, vodil svoj Exposure Quintet, predstavljal polovico eksperimentalnega dueta Blacks' Myths ter ustvarjal v skupinah Irreversible Entanglements in Trio 000, ki ju je soustanovil (mimogrede z Irreversible Entanglements je ob saksofonistu Jamesu Brandonu Lewisu in s poetinjo Moor Mother stal na odru 63. Jazz festivala Ljubljana leta 2022). Igral je v zasedbah z Archiejem Sheppom, Hamietom Bluiettom, Wadado Leom Smithom, Miriam Parker in Kenom Vandermarkom. Kljub sodelovanju v različnih skupinah je njegov glasbeni in moralni kompas vselej kazal v isto smer; prevpraševati vse – tudi splošno priznane osnovne temelje dojemanja glasbe z vsiljenimi zatiralskimi vplivi vred. 

Luke Stewart je odraščal v zvezni državi Misisipi ter kot otrok igral saksofon, violino in kitaro, preden je v srednji šoli prijel za električni bas. V Washingtonu DC je študiral mednarodne odnose, aktivno sodeloval z organizacijo, ki se zavzema za ukinitev smrtne kazni v ameriškem kazenskem sistemu in po faksu soustanovil neprofitno organizacijo CapitalBop, ki se ukvarja s promocijo jazza v ameriški prestolnici. Na radijskem programu Jazz and Justice je vodil tedensko oddajo in pisal glasbene kritike ter tako sooblikoval vizijo neodvisne in eksperimentalne glasbene scene v prestolnici.

Dobro se znajde v različnih glasbenih okoljih, od avantgardnega jazza in postbopa do art punka in rocka. S svojim Silt Triom, s katerim tokrat prihaja v Klub CD, se bolj nagiba k spiritualnemu jazzu v tradiciji Alberta Aylerja. S pridihom bluesa iz svojega rojstnega Misisipija in z osvobojenimi ritmičnimi strukturami kot avtor vseh kompozicij svojima soborcema, Brianu Settlesu na saksofonu in Geraldu Cleaverju na bobnih, pušča veliko prostora za improvizacijo. Priče bomo torej zgledu njegove glasbene ideje: poudarjanju nehierarhične narave svobodno improvizirane glasbe in izpodbijanju koncepta skladatelja z veliko začetnico, ki sicer vpliva na naše dojemanje glasbe.

Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Moderira: dr. Slavoj Žižek

Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti?
Hamlet je drama besed, o besedah in proti njim. Z novo interpretacijo tega morda najbolj interpretiranega besedila svetovne literature bomo skušali odgovoriti na vprašanje, ki je pogosto begalo njegove razlagalce: Zakaj je Hamlet večji od zgodbe, ki ga postavlja na oder? Zakaj zgodba očetovega duha, morilskega strica in prešuštne matere ne more do konca napolniti srca svojega junaka? Zadaj za manifestno površino tragedije maščevanja, igre videzov in iluzij, ter ojdipskega »družinskega romana« bomo prepoznali dramo predmoderne zavesti, ki si skuša zgraditi notranjo republiko kot zadnji prostor imunosti, preden bodo z moderno dobo jedro subjekta končno zasedle zgolj besede.

Dr. Jela Krečič: Razlogi za dvom v ljubezen
V filozofiji, pa tudi v sodobnih študijah ljubezni, pogosto najdemo analize razlogov za dvom vanjo. Ali teorija lahko služi ljubezenski praksi, če ljubezen z Alainom Badioujem razumemo kot dogodek, ki je pomemben dejavnik za nastanek dvojice? Kaj lahko zares vemo o ljubezni? Si lahko v ljubezni zagotovimo kakršnokoli gotovost? Na ta vprašanja produktivno perspektivo odpirajo Descartesove Meditacije, predvsem pa njihova lakanovska interpretacija, še posebej če te premisleke beremo skupaj s fikcijskimi obravnavami ljubezni: od tragičnih Hamleta in Ofelije do hollywoodske komedije ponovne poroke. 
 

Trajanje: 90 min

Jure Pukl, saksofon; John Escreet, klavir; Joe Sanders, bas; Christian Lillinger, bobni 

Glasbena imitacija analogne umetne inteligence. Zlomljeni tehnično dovršeni ritmi, sodobne lirične basovske linije, robusten zvok saksofona in nepredvidljiva improvizacija so govorica te nove zasedbe starih znancev. Njihov glasbeni izraz je odgovor na umetno inteligenco, saj vztrajajo pri tem, da je glasba še vedno najmočnejša, najlepša, najbolj divja, najbolj lirična in čutna, kadar jo izvajajo glasbeniki v trenutku in prostoru pred živim občinstvom. Vodja zasedbe Jure Pukl, ki je eden naših najuspešnejših glasbenikov v tujini, se s projektom Analog AI po premiernem nastopu v Klubu CD podaja na turnejo, na kateri bodo z zasedbo predstavili skladbe, ki jih bodo ovekovečili na novem albumu.
 

Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.

Trajanje koncerta: 90 min

Kaja Draksler, kompozicije, klavir; Laura Polence, vokal; Björk Níelsdóttir, vokal; Ada Rave, tenorski saksofon, klarinet; Ab Baars, tenorski saksofon, klarinet, šakuhači; George Dumitriu, violina, viola; Lennart Heyndels, kontrabas; Onno Govaert, bobni, tolkala

Pianistka in skladateljica Kaja Draksler se v svojem ustvarjanju giblje med kompozicijo in improvizacijo, pri tem pa zajema iz različnih slogov, prostorov in zgodovinskih obdobij. Pričujoči oktet je skladateljičin poskus realizacije glasbenih idej, ki jih je nizala med študijem jazza in klasične kompozicije na znamenitem konservatoriju v Amsterdamu, pa tudi izkušenj, ki jih je pozneje pridobila med delovanjem v polju svobodne improvizacije. Projekt Sčasoma / In Time povezuje pisano skupino osmih mednarodnih glasbenikov, pretežno iz Amsterdama, kjer je zasedba tudi nastala. 

Projekt In Time je bil leta 2021 premierno izveden v Concertgebouwu v Bruggeju, navdihnila ga je poezija japonskega pesnika Macua Baša. Drakslerjeva je nato repertoar prearanžirala in dodala nove skladbe, ki bodo v Sloveniji premierno predstavljene aprila 2025 z naslovom Sčasoma / In Time v produkciji Zavoda Sploh.  

Oktet je do sedaj za založbo Clean Feed izdal dva kritiško uspešno sprejeta albuma. Prva, dvojna zgoščenka Gledalec je bila izdana leta 2017, druga, Out for Stars, na kateri je uglasbena poezija Roberta Frosta, pa 2020. 

Dogodek poteka v sodelovanju s ciklom koncertov Razsrediščenja Zavoda Sploh in projektom Better Live, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije. 


Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.