Sodelujejo: avtor Avgust Demšar, režiser Slobodan Maksimović in igralec Dario Varga
Pogovor bo vodil Igor E. Bergant.
V romanu Pohorska transverzala, podnaslovljenem kot politična kriminalka, Avgust Demšar klasično zasnovano detektivsko pripoved prepleta s politiko. Kot že v prejšnjih njegovih romanih se tudi v tem zrcali trenutno aktualno stanje slovenske družbe. Pohorska transverzala pa ne izzveni kot dnevnopolitični pamflet, Demšar izkoristi vmešanost politike v kriminalna dejanja za to, da združi obe skupini svojih stalnih likov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost – ter redkost – v enem detektivskem romanu sooči dva glavna, naslovna literarna inšpektorja, Miloša in Vrenka. To stori predvsem zaradi zapletenosti kriminalnih dejanj, ki se na Štajerskem začnejo dogajati pozne pomladi leta 2015, manj pa zaradi domnevnega političnega ozadja in posledično prednostne obravnave, kar nekje v romanu ironično poudari tudi sam, rekoč, da policija in tožilstvo posvečata enako skrb vsem umorom ne glede na to, kdo je vpleten, a kadar zadiši po morebitni vpletenosti politike, se organi pregona pokrčijo in takšen zločin obravnavajo še malo bolj enako kot druge. Avgust Demšar je do sedaj napisal 12 kriminalnih romanov, gre za avtorji, ki pišejo zgolj kriminalne romane in imajo najdaljšo tradicijo pisanja kriminalk pri nas. Demšarjev detektivski opus je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zaključene celote. Zgodbe so umeščene v realno okolje Maribora in Slovenije ter v realni sedanji čas. Demšarjevo pisateljevanje temelji na konsistentni, dinamični in s preobrati posejani pripovedi.
Pisci slovenskih kriminalnih romanov so ambasadorji branja. Zaradi njih se vijejo dolge vrste bralcev na pogovorih, podpisovanjih knjig, predvsem pa so v knjižnicah vrste čakajočih na nov domači slovenski kriminalni roman skoraj daljše od čakalnih vrst v zdravstvu.
So redka sorta avtorjev, ki zrcalijo v romanih čas in prostor dogajanja. Ko nas ne bo več, bodo sodobni slovenski kriminalni romani redki pričevalci našega časa. Politične, gospodarske, cerkvene spletke v primežu vsakodnevnih povsem človeških psihopatologij v teh romanih dobijo konkreten prstni odtis, forenzične sledi in ostanke, dele ali trupla v celoti. Ti govorijo zgodbo o tem, kaj vse se skriva za lepo urejeno slovensko pokrajino. Slovenci nismo samo pridni in delavni v vsakdanjem življenju, takšni smo tudi v literarnih umorih. Še več, kakšen od umorov se zgodi zgolj iz strasti ali pohlepa. S slovenskimi kriminalnimi romani postajamo bolj človeški in včasih tudi malček bolj razčlovečeni.
Ali drži teza, da v urejenih državah, kjer je dejansko manj kriminalnih dejanj, cveti kriminalna literatura?
Avgust Demšar se je prvič predstavil kot avtor kriminalk leta 2007, ko je objavil roman Olje na balkonu. Že s prvim romanom je opozoril, da se žanrskemu romanu na Slovenskem obetajo boljši časi. Čeprav je dosledno pisal kriminalke in je to v intervjujih rad ponavljal, je s svojimi romanesknimi besedili žanr kriminalke predrugačil, izboljšal. Kriminalka, podpisana z njegovim imenom, je postajala vse bolj kompleksna, in čeprav je bila na prvi pogled žanrski izdelek, je to žanrsko formo vse bolj presegala. To dokazuje tudi pisateljev roman Cerkev, objavljen kot prvi del trilogije Vodnjaki leta 2020. Dve leti pozneje je Demšar objavil drugi del trilogije Tajkun in letos njen sklepni del, roman Estonia.
Roman Estonia predlagamo za nagrado Prešernovega sklada iz več razlogov. Najprej zato ker je roman Estonia časovno zelo kompleksen. Tako sta prolog in epilog obsežni retrospektivi. Omenjeni retrospektivi ponujata vpogled v dve preteklosti, prolog v predzgodbo romana, epilog v predzgodbo osebe, ki ubija. Če prva retrospektiva razkriva preteklost nekaterih stranskih likov, je druga že bolj kompleksna, saj razkriva tudi preteklost neke družbe. Roman tako ni samo uganka, ampak ima pomembno spoznavno razsežnost. Pisatelj je namreč tihotapec v najboljšem pomenu besede ter zelo spretno, diskretno vpisuje v svoj roman drobne dogodke iz družbene preteklosti in anomalije. Preteklost je vedno tu in Demšarjevi junaki to vsakič znova odkrivajo. Za nameček si je z romanom Estonia pisatelj zadal nehvaležno vlogo: pisati o trenutkih, urah in dneh osamosvojitvene vojne – vendar ni napisal panegirika, ampak je naslikal usodo, ki bi težko zašla v zveličavno zgodovino. Po pisateljevi zaslugi literatura ponuja zgodbo oziroma pogled več, senzibilizira svojo bralko in bralca ter ju spodbuja, da na preteklost gledata kanec bolj kompleksno, zamišljeno.
Z etičnimi dilemami se seveda srečujejo tudi preiskovalci in preiskovalke. Biti detektiv, biti dejaven pomeni, da se odločaš, da sprejemaš odločitve, da prevzameš odgovornost za dejanje, da včasih tudi kaj pojasniš oziroma se opravičiš. K etični razsežnosti romana prispeva tudi prefinjena psihologija likov: stari znanci iz prejšnjih romanov v romanu Estonia nadaljujejo svoje življenjske poti, hkrati pa postajo še bolj človeški, s tem pa prepričljivi in zanimivi tudi kot estetski fenomeni. Posebno psihološko prepričljivost je pisatelj razvil tudi ob portretiranju mladega para in slikanju dinamike njunega skupnega življenja. Čeprav beremo kriminalko, žanrsko literaturo (in kar je še tovrstnih oznak), beremo tudi sugestivno psihološko študijo mladih ljudi, soočenih z dvomi, strahom in nezaupanjem.
Demšar je vrhunski avtor žanrske literature: to med drugim pomeni natančno konstrukcijo zapleta in razpleta, časovnice dogodkov ter delitev pomembnih informacij z bralkami in bralci. Toda do te točke so to zgolj odlike žanrskega besedila, ki jih avtor preseže in presega z vrsto avtorskih rešitev, med katerimi izstopa specifična zasnova pripovedovalca. Ta resda nastopa kot vsevedni pripovedovalec, toda kot takšen nastopa samo do trenutka, ko se razkrije njegova notranja meja ali nezanesljivost. Sredi gotovosti tako zazija negotovost, pisatelj pa s tako sprevrnitvijo lepo pokaže ontološki status sodobnega sveta: gotovost je obljuba, je varnost, je zanesljivost, toda ta gotovost je tudi pisateljski manever, prevara, igra in negotovost.
Marko Golja
Avgust Demšar je vodilno ime slovenske kriminalke ter eden najbolj branih in odmevnih prozaistov zadnjih dveh desetletij v Sloveniji (4 nominacije za kresnika). Ni pa zgolj odličen žanrski pisec, temveč je tudi izjemen stilist, zgodbar in inovator, ki v svoje kriminalke s pripovedovalskim komentiranjem vpeljuje svojevrsten metadetektivski diskurz, kar daje njegovim delom še dodatno dimenzijo, ki je požela veliko pozornosti tako z literarnokritiške kot tudi bralske javnosti. Gre za izjemno nadarjenega prozaista, ki s svojim žanrskim mojstrstvom (dinamično in s preobrati posejano pripovedjo) in drznimi inovativnimi literarnimi prijemi premika meje klasičnega kriminalnega romana. Čeprav se Demšar v svojih detektivskih zgodbah močno naslanja na klasična žanrska pravila, pa ob njih na osnovni zaplet razpletanja in zapletanja razreševanja zločina nanese še številne veje zgodbe. V svojo romaneskno pripoved tako vpleta aktualne družbenokritične osti in s tem svoje romane zastavi tudi kot refleksijo sodobne slovenske družbe, pa naj gre za oblikovanje osebnosti svojih literarnih likov ali pa tematsko navezanost na pereče družbene teme – tajkunstvo, nestrpnost do drugih in drugačnih, finančne malverzacije, slog vedenja in delovanja finančnih in političnih elit itn. Ob tem so v njegovih romanih veš čas prisotne poglobljene reference na različna umetniška dela in dela popularne kulture, ki jih izjemno uspešno vpleta v pripoved, s tem da izkorišča njihov umetniški potencial – sporočilnost, simboličnost, metaforičnost – za potrebe svoje zgodbe. Z vsemi temi, za kriminalko neobičajnimi pripovednimi prijemi njegovi detektivski romani dobivajo zaznamke poglobljene »intelektualne« literature, ki se ukvarja z relevantnim premislekom različnih plasti sodobnega človeka in sveta.
Nino Flisar
Avgust Demšar je s svojimi dvanajstimi izključno detektivskimi romani dokazal, da so lahko tudi žanrski romani čista literatura, ki s svojo kakovostjo prinašajo svežino v sodobno slovensko književnost. To so mu priznali tudi literarni kritiki, saj je prejel že štiri nominacije za najboljši slovenski roman – kresnik, v glavnem zelo dobre ocene pomembnih recenzentov in predvsem izjemno priljubljenost njegovih knjig med bralci. Omenil bi predvsem letošnji roman Estonia, ki je doživel pravo prodajalsko mrzlico.
Demšar je dokazal, da lahko tudi s kriminalko verodostojno opišeš življenje njegovih protagonistov, socialnega okolja in človeških reakcij ter tako spoznaš realnost, v katero je umeščena. Vsekakor je Demšar dvignil detektivski roman na zavidljivo raven, umor pa je le pretveza za opis tistega »nekaj več«, ki je sol vsake kakovostne književnosti. Dušan Jelinčič
Brezplačne vstopnice
Avgust Demšar, foto Maja Modrinjak
Založba Pivec in RTVSLO v sodelovanju s Cankarjevim domom
Znanstveni simpozij ob izdaji prve obsežne monografije o delu Dušana Jovanovića
Koncept: Patricija Maličev in Srećko Horvat
Kritični kabaret se vrača v Cankarjev dom. Tokrat bo hrvaški filozof Srećko Horvat gostil mlado zvezdo sociologije Nikolaja Schultza, kar je hkrati tudi njegovo prvo gostovanje v Sloveniji.
Nikolaj Schultz, rojen leta 1990, je danski sociolog, ki je bil bližnji sodelavec cenjenega francoskega filozofa Bruna Latourja (1947–2022), s katerim je tudi napisal knjigo O nastanku ekološkega razreda. Memorandum, izdano tudi v Sloveniji (založba Studia Humanitatis 2024).
Bruno Latour in Nikolaj Schultz v tem kratkem besedilu, ki ga sestavlja šestinsedemdeset točk, trdita, da mora ekološko gibanje, če želi pridobiti ideološko doslednost in avtonomijo, ponuditi politični narativ, ki prepoznava, sprejema in učinkovito predstavlja njegov projekt v smislu družbenega konflikta. Politična ekologija se mora sprijazniti s tem, da prinaša delitve. Zagotoviti mora prepričljivo kartografijo konfliktov, ki jih povzroča, in na podlagi tega poskušati opredeliti skupno obzorje kolektivnega delovanja. Latour in Schultz za predstavitev in opis teh konfliktov predlagata ponovno uporabo starih pojmov “razred” in “razredni boj”, vendar z novim pomenom v skladu z ekološkimi vprašanji našega Novega podnebnega režima. Pri razvijanju ideje o novem ekološkem razredu, ki ga sestavljajo skupni interesi v boju proti logiki proizvodnje in varovanju pogojev za bivanje na našem planetu, se sprašujejo: kako lahko nastane ponosen in samozavesten ekološki razred, ki bo učinkovito ukrepal in oblikoval našo skupno prihodnost?
Ostroumna, osvežujoča in globoko prepričljiva.
Modern Times Review
Ta berljiva knjiga vsebuje številna pomembna vprašanja in spoznanja.
The Ecologist
Vodnik za Zemljane . . . knjiga, ki bo nedvomno ponosno oživila politični boj.
Le Monde
Knjiga Latourja in Schultza O nastanku ekološkega razreda je manifest in vodnik ter ena najpomembnejših knjig našega časa, ki nam pojasnjuje in kaže pot naprej.
Der Tagesspiegel
V tej knjigi, ki je postala tudi Latourjev svojevrstni testament, sta opozorila, da vseobsegajoča družbena in ekološka sprememba ni mogoča brez jasno določenega novega družbenega razreda.
V vmesnem času je Schultz s svojo zadnjo knjigo Land Sickness, ki je zelo hitro postala prodajna uspešnica v Nemčiji, spodbudil razvoj »novega eksistencializma« v dobi »antropocena«.
To je samo nekaj tem, o katerih se bo Nikolaj Schultz pogovarjal s Srećkom Horvatom.
7,00 EUR
Srećko Horvat, Patricija Maličev, foto: Kristina Bursać
Spremljevalni program ob razstavi Vesti, ki niso zbudile vesti
Jeremy Pelt, trobenta; Jalen Baker, vibrafon; Misha Mendelenko, kitara; Leighton Harrell, kontrabas; Jared Spears, bobni
Jeremy Pelt se je po študiju na prestižnem Berkleeju odločil za selitev iz Los Angelesa v New York, kjer si je kmalu ustvaril pomembno mesto na jazzovski sceni. Zgodaj je postal član Mingusovega big banda, nastopal v Roy Hargrove Big Band, The Village Vanguard Orchestra in Duke Ellington Big Band. Njegovi sodelavci so bili Ravi Coltrane, Jimmy Heath, Vincent Herring, Charlie Persip, Ralph Peterson, Cedar Walton idr.
Uigranost njegove dolgoletne stalne zasedbe, v kateri so bili saksofonist J. D. Allen, pianist Danny Grissett, basist Dwayne Burno in bobnar Gerald Cleaver, so kritiki primerjali z drugim kvintetom Milesa Davisa, Peltov slog igranja, emocionalno globino in brezhibno tehnično izvedbo pa s Freddiejem Hubbardom in Leejem Morganom. Pelt v glasbi združuje tradicijo in modernost, pri tem pa raziskuje različne dimenzije jazza, od klasičnega bop zvoka do bolj avantgardnih projektov. Posnel je več kot 25 avtorskih albumov, med drugimi je sodeloval tudi z našim bobnarjem Gašperjem Bertoncljem na njegovi plošči Caution! Hard Hat Area! iz leta 2008.
V koronskem času je v samozaložbi izdal prvo zbirko intervjujev, naslovljeno Griot: Examining the lives of Jazz's great storytellers, v katerih raziskuje zgodovino jazza skozi pogovore z največjimi glasbeniki tega žanra, med njimi so Wayne Shorter, Ron Carter, Wynton Marsalis … V intervjujih razmišlja o izzivih glasbenega življenja, o medgeneracijskem prenosu znanja pa spregovori s kolegi Ambrosom Akinmusirejem, Terri Lyne Carrington, Robertom Glasperjem, če omenimo le nekaj imen iz obsežne zbirke intervjujev, ki danes zajema pet izdanih knjig. Kot izkušen trobentač, skladatelj, producent in pedagog Pelt s tem projektom prevzame vlogo modernega griota – pripovedovalca zgodb in varuha kulturne dediščine.
Le dober mesec po izidu njegovega najnovejšega albuma Woven ga bomo gostili v Klubu Cankarjevega doma. V novem projektu združuje tradicionalne vidike jazza s številnimi možnostmi elektronsko sintetiziranega zvoka. Album vsebuje devet skladb, večinoma izvirnih kompozicij, ki izkazujejo Peltovo inštrumentalno mojstrstvo in njegovo zavezanost raziskovanju novih dimenzij v jazzu.
Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.
15,00 EUR
10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
Jeremy Pelt | Live at Dimitriou's Jazz Alley
Always on My Mind
Brian Settles, tenorski saksofon; Luke Stewart, kontrabas, kompozicije; Gerald Cleaver, bobni
Ko ga je v koronskih letih revija DownBeat uvrstila med 25 ključnih osebnosti mlajše generacije, ki bo odločala o prihodnosti jazza, je imel ameriški basist Luke Stewart za seboj že dobro uhojeno pot. Takrat je igral v približno enajstih bendih, med drugimi je bil član tria saksofonista Jamesa Brandona Lewisa, vodil svoj Exposure Quintet, predstavljal polovico eksperimentalnega dueta Blacks' Myths ter ustvarjal v skupinah Irreversible Entanglements in Trio 000, ki ju je soustanovil (mimogrede z Irreversible Entanglements je ob saksofonistu Jamesu Brandonu Lewisu in s poetinjo Moor Mother stal na odru 63. Jazz festivala Ljubljana leta 2022). Igral je v zasedbah z Archiejem Sheppom, Hamietom Bluiettom, Wadado Leom Smithom, Miriam Parker in Kenom Vandermarkom. Kljub sodelovanju v različnih skupinah je njegov glasbeni in moralni kompas vselej kazal v isto smer; prevpraševati vse – tudi splošno priznane osnovne temelje dojemanja glasbe z vsiljenimi zatiralskimi vplivi vred.
Luke Stewart je odraščal v zvezni državi Misisipi ter kot otrok igral saksofon, violino in kitaro, preden je v srednji šoli prijel za električni bas. V Washingtonu DC je študiral mednarodne odnose, aktivno sodeloval z organizacijo, ki se zavzema za ukinitev smrtne kazni v ameriškem kazenskem sistemu in po faksu soustanovil neprofitno organizacijo CapitalBop, ki se ukvarja s promocijo jazza v ameriški prestolnici. Na radijskem programu Jazz and Justice je vodil tedensko oddajo in pisal glasbene kritike ter tako sooblikoval vizijo neodvisne in eksperimentalne glasbene scene v prestolnici.
Dobro se znajde v različnih glasbenih okoljih, od avantgardnega jazza in postbopa do art punka in rocka. S svojim Silt Triom, s katerim tokrat prihaja v Klub CD, se bolj nagiba k spiritualnemu jazzu v tradiciji Alberta Aylerja. S pridihom bluesa iz svojega rojstnega Misisipija in z osvobojenimi ritmičnimi strukturami kot avtor vseh kompozicij svojima soborcema, Brianu Settlesu na saksofonu in Geraldu Cleaverju na bobnih, pušča veliko prostora za improvizacijo. Priče bomo torej zgledu njegove glasbene ideje: poudarjanju nehierarhične narave svobodno improvizirane glasbe in izpodbijanju koncepta skladatelja z veliko začetnico, ki sicer vpliva na naše dojemanje glasbe.
Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.
15,00 EUR
10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
BIMHUIS TV Present: LUKE STEWART’S SILT TRIO
Luke Stewart's Silt Trio - "Roots" (Official Audio) from 'The Bottom' (Cuneiform Records)
Mystical MoonChild by Raw Poetic
Irreversible Entanglements - DIRECT CURRENT: Millennium Stage (March 13, 2018)
Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti?
Hamlet je drama besed, o besedah in proti njim. Z novo interpretacijo tega morda najbolj interpretiranega besedila svetovne literature bomo skušali odgovoriti na vprašanje, ki je pogosto begalo njegove razlagalce: Zakaj je Hamlet večji od zgodbe, ki ga postavlja na oder? Zakaj zgodba očetovega duha, morilskega strica in prešuštne matere ne more do konca napolniti srca svojega junaka? Zadaj za manifestno površino tragedije maščevanja, igre videzov in iluzij, ter ojdipskega »družinskega romana« bomo prepoznali dramo predmoderne zavesti, ki si skuša zgraditi notranjo republiko kot zadnji prostor imunosti, preden bodo z moderno dobo jedro subjekta končno zasedle zgolj besede.
Dr. Jela Krečič: Razlogi za dvom v ljubezen
V filozofiji, pa tudi v sodobnih študijah ljubezni, pogosto najdemo analize razlogov za dvom vanjo. Ali teorija lahko služi ljubezenski praksi, če ljubezen z Alainom Badioujem razumemo kot dogodek, ki je pomemben dejavnik za nastanek dvojice? Kaj lahko zares vemo o ljubezni? Si lahko v ljubezni zagotovimo kakršnokoli gotovost? Na ta vprašanja produktivno perspektivo odpirajo Descartesove Meditacije, predvsem pa njihova lakanovska interpretacija, še posebej če te premisleke beremo skupaj s fikcijskimi obravnavami ljubezni: od tragičnih Hamleta in Ofelije do hollywoodske komedije ponovne poroke.
Andrew Curtofello, foto Kristina Bursać
Trajanje: 90 min
Jure Pukl, saksofon; John Escreet, klavir; Joe Sanders, bas; Christian Lillinger, bobni
Glasbena imitacija analogne umetne inteligence. Zlomljeni tehnično dovršeni ritmi, sodobne lirične basovske linije, robusten zvok saksofona in nepredvidljiva improvizacija so govorica te nove zasedbe starih znancev. Njihov glasbeni izraz je odgovor na umetno inteligenco, saj vztrajajo pri tem, da je glasba še vedno najmočnejša, najlepša, najbolj divja, najbolj lirična in čutna, kadar jo izvajajo glasbeniki v trenutku in prostoru pred živim občinstvom. Vodja zasedbe Jure Pukl, ki je eden naših najuspešnejših glasbenikov v tujini, se s projektom Analog AI po premiernem nastopu v Klubu CD podaja na turnejo, na kateri bodo z zasedbo predstavili skladbe, ki jih bodo ovekovečili na novem albumu.
Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.
15,00 EUR
10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
Jure Pukl, foto Aljoša Videtič
Jure Pukl, foto Aljoša Videtič
Trajanje koncerta: 90 min
Kaja Draksler, kompozicije, klavir; Laura Polence, vokal; Björk Níelsdóttir, vokal; Ada Rave, tenorski saksofon, klarinet; Ab Baars, tenorski saksofon, klarinet, šakuhači; George Dumitriu, violina, viola; Lennart Heyndels, kontrabas; Onno Govaert, bobni, tolkala
Pianistka in skladateljica Kaja Draksler se v svojem ustvarjanju giblje med kompozicijo in improvizacijo, pri tem pa zajema iz različnih slogov, prostorov in zgodovinskih obdobij. Pričujoči oktet je skladateljičin poskus realizacije glasbenih idej, ki jih je nizala med študijem jazza in klasične kompozicije na znamenitem konservatoriju v Amsterdamu, pa tudi izkušenj, ki jih je pozneje pridobila med delovanjem v polju svobodne improvizacije. Projekt Sčasoma / In Time povezuje pisano skupino osmih mednarodnih glasbenikov, pretežno iz Amsterdama, kjer je zasedba tudi nastala.
Projekt In Time je bil leta 2021 premierno izveden v Concertgebouwu v Bruggeju, navdihnila ga je poezija japonskega pesnika Macua Baša. Drakslerjeva je nato repertoar prearanžirala in dodala nove skladbe, ki bodo v Sloveniji premierno predstavljene aprila 2025 z naslovom Sčasoma / In Time v produkciji Zavoda Sploh.
Oktet je do sedaj za založbo Clean Feed izdal dva kritiško uspešno sprejeta albuma. Prva, dvojna zgoščenka Gledalec je bila izdana leta 2017, druga, Out for Stars, na kateri je uglasbena poezija Roberta Frosta, pa 2020.
Dogodek poteka v sodelovanju s ciklom koncertov Razsrediščenja Zavoda Sploh in projektom Better Live, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.
15,00 EUR
10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
Kaja Draksler Octet - In Time
Prireja: Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor ter Ministrstvom za naravne vire in prostor RS
Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor ter Ministrstvom za naravne vire in prostor RS organizira predavanje in okroglo mizo s profesorjem Carlosom Morenom na temo mest kratkih poti.
Carlos Moreno je profesor in znanstveni direktor katedre za “Podjetništvo – ozemlje – inovacije” na pariški univerzi Sorbona v Franciji. Pri svojem delu se ukvarja z izzivi, s katerimi se soočajo mesta, regije in metropole v 21. stoletju. Vodi razvoj Globalnega observatorija dostopnosti v okviru Svetovnega urbanega foruma v sodelovanju z organizacijami UN-Habitat, Mesta C40, Združenje mest in lokalih oblasti (UCLG) ter drugimi partnerji. Je avtor različnih konceptov urbanega razvoja, med drugim “Humano pametno mesto” in “30-minutno območje”. Mednarodno odmevnost je doživel leta 2020 z vključitvijo koncepta “15-minutno mesto” v mestni načrt Pariza. Koncept temelji na ustvarjanju naselij, mest in mestnih območij, kjer so vse bistvene potrebe stanovalcev zlahka dosegljive v 15 minutah peš ali s kolesom. Gre za poskus transformacije avtomobilsko usmerjenih urbanih območij s kombinacijo uporabe klasičnih orodij prostorskega in prometnega načrtovanja ter novejših orodij, načrtovanja digitalne dostopnosti. Njegovi pogledi na urbani razvoj so utemeljeni v okviru publikacij Urbano življenje in bližina v času Covid-19 (2020), Svoboda mesta – Od globalnega do 15-minutnega mesta (2020) in vrsti znanstvenih člankov. Več informacij (v francoskem jeziku): www.moreno-web.net
Na predavanju v Ljubljani bo predstavil trenutne trende v urbanističnem načrtovanju in njihove potenciale za razvoj naselij v Sloveniji.
Za podrobnejše informacije o dogodku kliknite TUKAJ.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Trajanje koncerta: 90 min
Christian Achim Kühn, kitara, vokal, kompozicija; John Dikeman, tenorski saksofon; Ziv Taubenfeld, bas klarinet; Esat Ekincioglu, kontrabas, vokal; George Hadow, bobni
Borilno ime skupine Kuhn Fu nemškega kitarista, skladatelja in mojstra ceremonije Christiana Kühna ni naključje. V svoji »jazz rock psihedeliji« vse obrača na glavo. Zappa se sreča s kabaretom, surferski rock in metalski rifi poganjajo Chattanooga Choo-Choo, medtem ko vse skupaj postrani gledajo botri Shakespeare, Brecht in Monty Python.
Kuhn Fu je razvil edinstveno in zelo idiosinkratično obliko jazz rocka med parodijo in resnostjo, s katero razkrinkavajo glasbena slepila. Humor, ki poganja to zasedbo, glasbi daje vetra. 25. oktobra lani so pri založbi Berthold Records izdali svoj šesti studijski album Katastrofik Kink Machine, ki ga bodo predstavili tudi v Klubu CD.
Kuhn Fu upravičijo svoje poimenovanje po borilni veščini. Večkulturna jazzovska zasedba oder preplavi z obiljem energije, obenem pa izkazuje čudovito povezanost v glasbi.
Süddeutsche Zeitung
Kdo je boljši kandidat za avstrijskega Billyja Jenkinsa od Christiana Kühna in njegovega jazz sestava Kuhn Fu.
Jazzwise, VB
Takšna je lahko podoba jazza in improvizacije danes, z malo prečesavanja in pripravljenostjo za tveganje. Kapo dol!
JAZZ PODIUM Magazine 12-22 (Best Albums - Top 3)
Ta dvojni album si zasluži občinstvo, širše od zgolj jazzovskih poznavalcev. Če Kuhn Fu nastopajo kje v vaši bližini: nič čakat'!
BR Culture Night
Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.
15,00 EUR
10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
WAFFLE HOUSE
TIMPE TE SHUFFLE ( Official Video )
THE END ( Live recording )
New Video collaboration with the Merlin Puppet Theatre
11. Festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti
Vsak koncert traja 45 min. Med koncerti so 15 min odmori.
Ob 18. uri
Mladi Raziskovalci VIII. – Neža Okorn – Intima
Neža Okorn, vokal; Maximilian Gerstbach, klavir; Nina Feldgrill, bas; Jonas Zink, bobni
Avtorske skladbe Neže Okorn, nastale večinoma v letu 2024. Izhajajo iz ranljivega notranjega prostora in v želji ovekovečiti občutke v različnih življenjskih okoliščinah. Glasba in besedila izražajo trenutna stanja skladateljice, ki je k sodelovanju povabila avstrijske glasbenike, s katerimi se je srečala med študijem na Dunaju.
Glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Grosuplje, kjer je šest let igrala violino, nato pa nadaljevala z učenjem petja. Po treh letih izobraževanja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana se je odločila za študij jazz glasbe na Zasebni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Redno se je udeleževala seminarjev in festivalov, kot so Jazzinty, Jazz klinika in Jazz festival Ljubljana, ter se tako izpopolnjevala pri svetovno priznanih umetnikih, kot so Ben Wendel, Mike Moreno, Joe Sanders, Gregory Hutchinson, Jure Pukl, David Binney, Joel Ross, Femi Temowo in drugi. Z navdušenjem piše tudi poezijo, fotografira in slika.
Ob 19. uri
Blaž Švagan – Absolute Candor
Blaž Švagan, tenorski saksofon; Tjan Šoštarič, kontrabas; Arsenije Krstić, klavir; Gaj Bostič, bobni
Po debitantskem albumu Sound in Time, ki ga je mariborski tenorski saksofonist in skladatelj Blaž Švagan predstavil na 9. izvedbi Zvončkov in trobentic, bomo tokrat njegovemu razvoju sledili ob novem albumu Absolute Candor. Posnel ga je septembra 2024 v New Yorku ter v kvartet povabil kontrabasista Kima Cassa, pianista Marka Črnčeca in bobnarja Kusha Abadeyja. Newyorška zasedba je z vznemirljivim modernim zvokom prežela nove kompozicije, ki se sicer navdihujejo tudi v death metalu in znanstveni fantastiki. Kompleksna zgradba tu in tam prekrši pravila kontrapunkta, a med z energijo nabitimi trenutki dopušča tudi prostor umirjenosti. Osrednja skladba Kolinahr, v obliki suite, ponazarja ritual prehoda k popolnemu nadzoru čustev in predanosti logiki. Album bo predstavil s svojo »dunajsko« zasedbo.
Ob 20. uri
Lenart De Bock – A Plea for Tenderness
Lenart De Bock, saksofon; Tomaž Gajšt, trobenta; Tomaž Zevnik, bas klarinet; Melani Popit, vokal; Rok Zalokar, Rhodesov klavir; Miloš Čolović, kontrabas; Sebastian Baumgartner, bobni
Lenart De Bock je saksofonist in skladatelj, ki končuje študij jazz saksofona na akademiji v Gradcu. Dejaven je kot stalni član zasedbe Zhlehtet, s katero je v zadnjih treh letih izdal pet albumov. Miloš Čolović in Sebastian Baumgartner z njim tvorita trio Soothsayer in maja 2024 so izdali prvo ploščo, naslovljeno Paleontology, ki vsebuje tudi njegovo avtorsko glasbo. Pred kratkim pa je zasnoval še svoj prvi povsem avtorski projekt z naslovom A Plea for Tenderness, ki ga bo na Zvončkih in trobenticah predstavil z uveljavljenimi glasbenimi kolegi. Njegova glasba korenini v tradiciji spiritualnega jazza, a se napaja tudi iz etna in klasične glasbe.
Ob 21. uri
Timotej Kotnik – Via Ad Aeterna
Timotej Kotnik, trobenta; Vid Jamnik, vibrafon; Jure Praper, kitara; Marko Čepak Maki, kitara; Miha Koren, bas; Gaj Bostič, bobni
Slovenski trobentač in skladatelj Timotej Kotnik je svoj prvenec Via Ad Aeterna zasnoval v slogu eklektične sodobne maše z liturgičnimi izročili od afrobeata do balkanskih ritmov in z vseprisotnim večnim duhom Milesa Davisa. Skozi šest skladb se jazzovska fuzija vzpenja na poti do zveličanja. Kompozicijsko vznesena, dinamična in melodična glasba pusti sodelujočim do izraza.
Kotnik, ki je profesor na glasbenem kolidžu Berklee v Valenciji, je v zadnjih letih igral in snemal s številnimi priznanimi imeni, med njimi s Souad Massi, Pericom Sambeatom, Magos Herrera, Ivanom »Melonom« Lewisom in Danilom Pérezom. Gostoval je v Jordaniji, Egiptu in Libanonu, na Finskem in Norveškem, vsako od teh različnih medkulturnih izkušenj pa vpel in poglobil s svojim avtorskim izrazom.
Vstopnice za koncerte Cankarjevih torkov so ugodnejše z nakupom abonmaja AD HOC.
15,00 EUR
10,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
Blaž Švagan
Lenart De Bock, foto Nina Pernat
Neža Okorn
Timotej Kotnik
V sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma
