Sodelujejo: dr. Dean Komel, dr. Alix Landgrebe, dr. Gorazd Kovačič

Knjiga Pisma 1925–1975 in druga pričevanja prinaša korespondenco med nemško-ameriško politično teoretičarko in filozofinjo judovskega porekla Hannah Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem. Pisma razkrivajo njuno zapleteno osebno in intelektualno razmerje. Korespondenca ponuja edinstven vpogled v njune misli, čustva ter odzive na ključne dogodke 20. stoletja, vključno z nacizmom, vojno in povojnimi refleksijami. Gre za pretanjeno in intimno izpoved dveh izjemnih mislecev.

Pod prevod Pisem se podpisuje dr. Aleš Košar, prejemnik nagrade Fabjana Hafnerja za leto 2019, in sicer za izjemen prevod Kaj se pravi misliti? (Was heißt Denken?, Martin Heidegger, Založba FF). 

V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana, ki leta 2025 s projektom Arendt 50 večplastno obeležuje 50. obletnico smrti Hannah Arendt, in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. 
 

Trajanje: 60 minut

Dvajset uspešnih sezon Piaf, Edith Piaf

Običajno življenje predstave je praviloma izmerljivo s prsti ene roke. Če so zasedeni trije, je to že uspeh, če vseh pet, je mogoče govoriti o popolnem presežku. Izredno redke so tiste predstave, ki jim uspe leta šteti s prsti obeh rok. To so legendarne predstave. Predstav, za katere pa bi zmanjkalo prstov tudi druge roke, skorajda ni. So osamelci, monoliti, ki kljubujejo času in hkrati potrjujejo neuničljivo moč gledališča, sicer zavezanega minevanju. In zato vsak takšen monolit, ki presega gledališko življenje vseh desetih prstov, še kako zasluži pozornost.

Piaf, Edith Piaf je eden takšnih monolitov. Dvajset, ja, dvajset let je od premiere v Kavarni Union, na idealnem, a žal ne več delujočem odru morda najboljšega kabaretnega prostora v Ljubljani. Kakorkoli, kar se je tistega decembrskega večera zgodilo v Kavarni, nikakor ni bilo zamišljeno kot nekaj, kar bo čez dvajset let še vedno utripalo. Brez produkcijskih sredstev, velikanski kup entuziazma, mlada ustvarjalna ekipa na začetku gledaliških poti, premalo časa, preveč dela in odločnost, da se projekt izpelje ne glede na to, v kakšno obliko se bo razvil. In razvil se je v obliko, v kateri ni odvečnega detajla, v kateri se zato nič ne »postara«, na nobeno Vesnino gesto ne »seda prah«, vse je na mestu, jasno, čisto, neposredno, čustveno nabito, močno. 

Uspeh Vesnine pevsko-gledališke interpretacije Edith Piaf – še danes jo glasbeno (in igralsko!) spremlja Joži Šalej – je potrdila premiera, potrdila jo je Borštnikova nagrada za najboljšo žensko vlogo, potrjujejo jo številna gostovanja in potrjuje jo dvajseta obletnica uprizarjanja. 
In potrdilo jo bo tudi gostovanje v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Zdi se, da je podoba Edith Piaf zacementirana za vse večne čase: nežno, krhko dekletce, ki jo je ulica oblikovala v presunljivo umetnico. Človek, ki poje tako odlično in samosvoje kot Edith, tega ne bi bil sposoben, če ne bi ne samo poznal, temveč tudi doživel dogodkov z druge, »slabše« plati življenja. Trditev, da le ta, ki pozna pekel, lahko govori tudi o raju, še kako velja tudi zanjo.


Predstava je bila izbrana v tekmovalni program Borštnikovega srečanja 2004, kjer je Vesna Pernarčič, večkrat nagrajena za svoje delo, osvojila nagrado za najboljšo igro.

Vesna Pernarčič

V tretjem letniku ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se je prvič profesionalno spoprijela z gledališčem pod režijskim vodstvom Sama Strelca v vlogi krčmarice Mirandoline P. Turrinija v ptujskem gledališču ZATO. Po akademiji se je zaposlila v Slovenskem stalnem gledališču Trst. V tem obdobju je sodelovala tudi na Primorskem poletnem festivalu (kot Lizeta v predstavi Igra o ljubezni in naključju v režiji J. Kice in kot Govornik v predstavi Stoli v režiji B. Jablanovca). Po triletnem obdobju v SSG Trst se je zaposlila v Prešernovem gledališču Kranj in se preselila nazaj v Ljubljano, kjer so se ji znova odprle možnosti za delo na RTV Slovenija, tako pri sinhroniziranju risank kot tudi pri sodelovanju v otroških oddajah, kakršna je npr. Pod klobukom. V PG Kranj se je prvič predstavila kot Micka v Županovi Micki v režiji V. Tauferja. Je članica igralskega ansambla PG Kranj od leta 2001.

Izbrane nagrade: žlahtna komedijantka (2019, 2012, 2007, 2005), Borštnikova nagrada za igro (2018, 2004), nagrada Prešernovega sklada (2014)

V goste prihaja priznani nemški pisatelj in novinar Norman Ohler, avtor svetovne uspešnice Popolna omama, v kateri je podrobno analiziral vlogo drog v nacistični Nemčiji. Tokrat se predstavlja z novo knjigo LSD za mamo, v kateri nadaljuje raziskovanje vpliva psihoaktivnih substanc na družbo in politiko po drugi svetovni vojni.

Knjiga je žanrsko napeta, skorajda znanstvena kriminalka, ki nas popelje od odkritja LSD-ja in psilocibina do njunega vpliva na sodobno medicino, zakonodajo in javni diskurz. Ohler razčleni tri ključne vloge drog: zdravila, orodja za nadzor in sredstva za omamljanje. Opozori tudi na to, kako politika prepovedi zavira medicinski in terapevtski napredek kljub dokazom o potencialu teh substanc pri zdravljenju bolezni, kot sta depresija ali demenca.

Z avtorjem se bo o njegovih arhivskih raziskavah v Evropi in ZDA, nepozabnih likih iz zgodovine psihedelikov – od Aldousa Huxleyja do Elvisa Presleyja – in poskusu, ki ga je izvedel na lastnih starših, pogovarjala novinarka Patricija Maličev.

Dogodek bo potekal v angleščini s simultanim prevodom.
 

Oliver Frljić velja v zadnjih dveh desetletjih za enega najbolj emblematičnih evropskih režiserjev, ko je beseda o sintagmi upor-gledališče. V njegovih predstavah smo priče družbenemu uporu proti nacionalizmom vseh vrst, politiki katoliške cerkve (ki jo dobro pozna), kapitalizmu, slepoti, ki jo proizvaja, in revščini, ki jo pušča za seboj, homofobiji, posledicam kolonializma, patriotizmu in melanholiji. 

Kot dober poznavalec pojugoslovanskega in evropskega prostora kot takšnega pravi, da se nobeden od njiju nikoli ni rešil zgodovinskega fašizma in njegove dediščine. V svojih predstavah neredko umetniško obdeluje revizionistične pripovedi politične zgodovine, tudi zato, kot pravi, ker živimo v času, ko se države vsaka po svoje strinjajo z vsaj eno ali več oblikami fašizma. Na koncu pa, kot je bilo ugotovljeno v eni od predstav tega režiserja, se vedno preštevajo žrtve, uničena življenja ali celo trupla. Včasih vse našteto postanejo zastavki novih političnih projektov. 

Patricija Maličev se bo v aprilski izvedbi Kritičnega kabareta s Frljićem pogovarjala o vsem zgoraj naštetem, pa tudi o predstavi Inkubator, s katero se čez nekaj tednov ponovno vrača v Slovensko mladinsko gledališče.


Pogovor bo potekal v hrvaščini (simultano prevajanje v slovenščino). 

Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji – Gibanica podeljuje dve nagradi: 
•    Glavno nagrado Gibanice bo letos podelila mednarodna strokovna žirija v sestavi: 
Sandra Neuveut, direktorica CNDC La Briqueterie, Francija
Catja Loepfe, direktorica Tanzhaus Zürich, Švica
Monica Gillette, sodirektorica Tanztriennale Hamburg, Nemčija 

•    Nagrado občinstva se podeli predstavi, ki pridobi največ glasov občinstva. 
Podelitev bo vodil Daniel Petković, nastopile pa bodo plesalke_ci koreografskega laboratorija.

* V Klub CD vas popelje dvigalo iz Male galerije.


Več o mednarodni strokovni žiriji: 
Catja Loepfe, po izobrazbi kulturna antropologinja, je od leta 2014 umetniška direktorica Tanzhaus Zürich. Svojo pot je začela kot samostojna kustosinja in organizatorka delavnic, nato je prevzela vodstvo Züriškega gledališča Rote Fabrik (1999 – 2007) in z delom nadaljevala na Gessnerallee Zürich (2007 – 2012), kjer je nazadnje prevzela tudi delo vršilke dolžnosti direktorice. Za tem je vodila festival Zürich tanzt in bila članica umetniškega odbora Zürcher Theatre Spektakel. 

Sandra Neuveut je od leta 2021 direktorica Nacionalnega centra za koreografski razvoj – La Briqueterie v Franciji. Leta 2024 je izvajala funkcijo predsednice Združenja koreografskih razvojnih nacionalnih centrov, letos pa je njegova blagajničarka. Bila je umetniška svetovalka v Mestnem gledališču Pariz za projekte Chantiers d’ Europe (2019) in namestnica direktorja Musée de la danse v Rennesu, pod vodstvom koreografa Borisa Charmatza (2009 – 2018). Redno poučuje na univerzah in v programih poklicnega usposabljanja ter ima naziv Vitezinja umetnosti in književnosti, ki ga podeljuje francosko ministrstvo za kulturo.

Monica Gillette je umetniška so-direktorica Tanztriennala 2026 v Hamburgu. Pri Tanzhaus Zürich sicer dela kot dramaturginja in se posveča procesom preobrazbe institucije. Delala je na mnogih evropskih projektih, vključno z Dance Well, Migrant Bodies – Moving Borders, Dancing Museums – The Democracy of Beings, Empowering Dance in Aerowaves’ Moving Borders ter kot raziskovalka za EDN – European Dance Development Network, kjer je leta 2024 izšla njena publikacija Practices of Care and Wellbeing in Contemporary Dance: Evidence from the Field.
______

V sklopu prvega večera 17. edicije festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA se bodo predstavili tri edinstveni umetniki, ki ustvarjajo na presečišču elektroakustične in eksperimentalne glasbe. 

Portugalski kitarski vizionar Rafael Toral v Ljubljano prihaja z eno najbolj kritiško cenjenih plošč minulega leta, Spectral Evolution (Drag City Records, 2024), ki je pristala na seznamih najboljših albumov glasbenih medijev, kot so The Wire, Pitchfork, The Quietus in Bandcamp Daily. Nepresenetljivo, saj njegova glasba zveni, kot da bi bila poseljena s fantastičnimi bitji iz fantazmagorij mojstra Hieronymusa Boscha!   

Poljska vokalistka, zvočna umetnica in skladateljica Antonina Nowacka (SHAPE+) nas bo popeljala v svoje sanjske zvočne pokrajine, ki rastejo iz tradicije new age in neoklasične glasbe. Njeni vilinski vokali in eterične barve različnih instrumentov (citre, harfa, okarina in drugih) poslušalce ovijejo v odejo svežega cvetja in jih vodijo na fantazijska mentalna popotovanja. 

Slovenski glasbenik in producent Jan Bajc Funa, znan tudi kot .čunfa, pa bo v živo z bendom premierno predstavil svoj nov projekt Stamor in album The Absurd (samozaložba, 2024), enkratni preplet temačnih atmosfer, obrednih sintovskih melodij ter black metal in doom riffov. 
 

Rafael Toral (PT)
»Pogosto govorimo o vizionarskih albumih, toda Spectral Evolution je treba slaviti zaradi njegove vizualnosti, saj poslušalcu odpre oko duha in razkrije živahno pokrajino, poseljeno z redkimi in eksotičnimi bitji.«
Jennifer Lucy Allan, The Guardian 

Rafael Toral je eden najbolj navdihujočih eksperimentalnih kitaristov naše dobe, aktiven na področju rock, ambientalne, elektronske in free jazz glasbe. V 90. letih se je kot eden pionirjev ambient in rock mutacij podpisal pod album Wave Field (1998), kasneje pa se je posvetil novim ustvarjalnim izzivom, kot je bil leta 2004 ambiciozni album nezemeljskega post-free jazza Space Programe. Toral je razvil idejo glasbe, ki je »melodična brez not, ritmična brez ritma, familiarna, a nenavadna, natančna, a radikalno svobodna, polna paradoksov, a tudi polna jasnosti in prostora«. Njegov izraz so kritiki opisali kot »vizijo elektronske glasbe, ki je veliko bolj visceralna in čustvena od glasbe njegovih bolj cerebralnih kolegov«. Toral tišino razume kot prostor, ki ima ključno funkcijo pri ustvarjanju glasbe. Z albumom Moon Field (2017) prešel v novo fazo, kjer nadgrajuje svojo prakso in jo z zasedbo Space Quartet razširja v nove dimenzije. Z vrnitvijo k električni kitari in novim zanimanjem za harmonijo je na aktualnem albumu Spectral Evolution (2024) sintetiziral vse našteto in dostavil nesluteno mojstrovino, ki je pristala na seznamih najboljših albumov številnih glasbenih medijev. V zadnjih 30 letih je nastopal po vsem svetu in med drugim sodeloval z imeni, kot so Jim O'Rourke, Evan Parker, Phill Niblock in Sonic Youth. 

Antonina Nowacka (SHAPE+, PL)
»Nowacka ima tako poseben glas in način petja, da imam občutek, da poje iz nekje onstran, in odstira vrata v svet, ki ni povsem enak našemu.«
Jennifer Lucy Allan, The Quietus

Antonina Nowacka je vokalistka, zvočna umetnica in skladateljica z izkušnjami na področju vizualnih umetnosti. Z dolgoletnim zvočnim raziskovanjem v naravnem okolju, preučevanjem različnih glasbenih tradicij in glasovnih posebnosti je razvila edinstven, sproščujoč in hipnotičen vokal, ki spominja na zvoke theremina, enega najzgodnejših elektronskih glasbil. Z ustvarjanjem subtilnih in minimalističnih zvočnih pokrajin poslušalce vabi na čustvena fantazijska potovanja, ki jih navdihujejo narava, vesolje, sanje in nezemeljski dogodki. Seznam njenih sodelavcev vključuje imena, kot so Nicolas Jaar, Agnieszka Polska in Sofie Birch. Nastopa po vsem svetu v prestižnih koncertnih prostorih in muzejih, galerijah in gledališčih, kot so Lincoln Centre (New York), Barbican Centre (London), Silent Green (Berlinu), Centro National de las Artes (Mexico City) in Bourse de Commerce (Pariz). V sezoni 2024/25 je varovanka platforme SHAPE+.
 

Stamor (SI)
Koncertna premiera albuma The Absurd (samozaložba, 2024)
»Plošča [...] navduši s prefinjeno, večplastno produkcijo in premišljeno dramaturgijo, predvsem pa z zares turobnim razpoloženjem, ki poslušalca zagrne v črn oblak in ga pahne v globoko melanholijo tudi na najbolj sončen poletni dan. Filmska glasba, ki filma ne potrebuje.«
Gregor Kocijančič, Mladina 

Stamor je nov ambientalni projekt glasbenika in producenta Jana Bajca Fune, znanega tudi kot .čunfa in Kanomotis, ki svoj lanski prvenec The Absurd (samozaložba, 2024) opisuje kot »homage Albertu Camusu in napev njegovemu absurdu«. Projekt predstavlja nadomestek za dejstvo, da Bajc ni član metal benda. Vanj namreč kanalizira svojo ljubezen do molovskih kitarskih tonov in temačnih vajbov. Njegove skladbe delujejo kot uvodi ali instrumentalni intermezzi iz kakih post-metal plošč, le da je Bajc te elemente postavil v središče svojih kompozicij in iz njih ustvari zaokrožena dela. Uvodnim žalobnim kitarskim melodijam ne sledijo blast beati, downtunano žaganje in brezbožno dretje, pač pa se ti prepletajo s sintetiziranimi basovskimi linijami, počasnimi obrednimi tolkali, gotskimi sinti in srhljivimi terenskimi posnetki. Njegov izraz spominja na zaporniške dungeon synth izdaje zloglasnega Burzuma, dromljajoče kitare dua Earth in mestoma mistično godbo kultnega Muslimgauza. Projekt Stamor in ploščo The Absurd preveva iskrena želja po razumevanju poetike absurda. 

Bajcu se bosta na odru pridružila Manuel Brajnik (kitara, elektronika) in Rok Babič (kitara, sampler) iz zasedbe Spiral Mind. 

SONICA 2025: -STREAM
15. - 18. april 2025
www.sonica.si
Koprodukcija: MoTA - Muzej tranzitornih umetnosti, Zavod Festival SONICA in Cankarjev dom. Koncert podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo. Antonina Nowacka je varovanka platforme SHAPE+ za inovativno glasbo in interdisciplinarno umetnost, ki jo sofinancirata Evropska unija in Pro Helvetia.

Festival Fabula v sklopu teoretično-humanističnega programa ter v sodelovanju z založbo Analecta letos gosti tudi izraelskega filozofa in enega vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma Noama Yurana, ki v svojih delih raziskuje preplet ekonomije, spolnosti in želje. Yuran preučuje, kako kapitalistična logika oblikuje naše družbene norme, intimne odnose in potrošniško subjektivnost.

Osrednja tema dogodka bo predstavitev Yuranove knjige Seksualna ekonomija kapitalizma, ki bo ob tej priložnosti izšla tudi v slovenskem prevodu pri založbi Analecta. Yuran v knjigi razvija izvirno tezo o tem, kako kapitalizem ni le ekonomski sistem, temveč tudi prostor erotizacije, kjer denar, lastnina in potrošnja dobivajo seksualne in simbolne pomene. Skozi analizo zakonskih razmerij, oglaševanja, potrošnje in finančnih praks Yuran pokaže, kako kapitalizem izkorišča meje med tem, kar je mogoče kupiti, in tem, kar je zunaj ekonomske sfere – vendar le na videz. Njegova teorija presega klasične ekonomske razprave. Yuran trdi, da kapitalistična družba temelji na paradoksu, ko kategorija tega, česar denar ne more kupiti, ni omejitev denarja, temveč oblika njegovega širjenja. Kapitalizem z erotizacijo potrošnje in oglaševanjem ustvarja kulturno ekonomijo, ki preoblikuje odnose med spolnostjo, potrošnjo in močjo. Knjiga obravnava tudi vlogo vizualnih medijev pri oblikovanju potrošniške subjektivnosti v 20. stoletju, kjer se prepletajo ekonomija, erotika in družbene norme.

Noam Yuran se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na presečišča politične ekonomije, kulturne teorije in vizualnih medijev, pri čemer posebno pozornost namenja vprašanju želje v ekonomskem kontekstu. V svojem delu analizira, kako kapitalizem oblikuje subjektivne strukture potrošnje in vrednosti ter kako ekonomske prakse vplivajo na družbene in psihološke dinamike. Je avtor odmevne knjige Kaj hoče denar: Ekonomija želje (What Money Wants: An Economy of Desire, Stanford University Press, 2014), v kateri raziskuje vlogo denarja kot specifičnega objekta želje in skuša preseči tradicionalne ekonomistične razlage njegove funkcije. S svojimi prispevki na področju humanistične ekonomije in teorije vrednosti je postal pomemben glas v sodobnih razpravah o kapitalizmu in njegovih kulturnih posledicah.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik. 

Pridružite se večernemu pogovoru, ki bo ponudil provokativen vpogled v to, kako kapitalizem preobraža družbeno tkivo skozi ekonomijo želje, erotike in moči, ter razkril mehanizme, ki oblikujejo sodobno spolno in družbeno kulturo.

Noam Yuran na Festival Fabula prihaja v lastnem imenu, brez podpore ali sodelovanja kakršnih koli izraelskih institucij ali države Izrael.

Festival Literature sveta – Fabula z letom 2025 postaja eden od mednarodnih partnerjev evropske platforme CELA (Connecting Emerging Literary Artists), ki povezuje mlade evropske avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake. CELA omogoča prepoznavnost novih literarnih glasov, povezuje prevajalce z založniki, uredniki in literarno skupnostjo po vsej Evropi ter krepi vlogo mladih prevajalcev pri oblikovanju evropske literarne prihodnosti. S tem partnerstvom bo Fabula postavila Ljubljano kot enega izmed ključnih literarnih inkubatorjev Evrope, kjer se bosta literarna ustvarjalnost in profesionalizacija edinstveno prepletali.

Na dogodku Fabula CELA – Mladi slovenski prevajalci bodo nastopili obetavni mladi slovenski prevajalci, ki so v sklopu projekta CELA zadnja tri leta prevajali dela sodobnih evropskih avtorjev v slovenski jezik in iz njega. Mojca Petaros, Zarja Lampret Prešeren, Rina Pleteršek, Sara Hočevar Mucić, Lucija Janc Novak, Tina Jurman, Natalija Milovanović, Aleš Belšak, Lara Potočnik in Maja Kovač bodo predstavili svoje prevajalske izkušnje, izzive pri delu s sodobno evropsko prozo ter razpravljali o ključnih slogovnih in tematskih značilnostih najnovejše evropske literature.

Omizje bo moderirala Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki bo skupaj s prevajalci raziskovala pomen prevajanja kot mostu med kulturami in vlogo, ki jo imajo mladi prevajalci pri oblikovanju literarne krajine. Dogodek bo ponudil vpogled v aktualne literarne tokove in preplet ustvarjalnih vplivov med evropskimi jeziki.

Fabula x CELA kot literarni inkubator
V sklopu projekta Fabula x CELA – Mladi slovenski prevajalci, ki poteka v partnerstvu z založbo Goga in Društvom slovenskih književnih prevajalcev, prevajalci ne bodo sodelovali le na osrednjem dogodku v Klubu CD, temveč bodo kot moderatorji prisotni tudi na več literarnih večerih po Sloveniji – gostovanja avtorjev in prevajalcev bodo potekala v knjigarnah Goga (Novo mesto), Maks (Nova Gorica) in Beletrina (Maribor). Poleg tega bo na Vodnikovi domačiji Šiška organiziran poseben dogodek mreženja z domačimi založniki in uredniki, na katerem bodo mladi prevajalci imeli priložnost vzpostaviti pomembne profesionalne povezave za nadaljnji razvoj svoje kariere, v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev pa bo v letošnjem letu organiziran tudi intenzivni prevajalski seminar, ki bo potekal za zaprtimi vrati.

Dogodek je priložnost za vpogled v dinamično in perspektivno ustvarjalnost mladih evropskih avtorjev ter za razpravo o pomembni vlogi prevajalcev, ki te glasove prenašajo v druge jezike in s tem bogatijo evropsko kulturno krajino. Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku.
 

Festival Literature sveta – Fabula z letom 2025 postaja eden od mednarodnih partnerjev evropske platforme CELA (Connecting Emerging Literary Artists), ki povezuje mlade evropske avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake s ciljem, da omogoči prepoznavnost novih literarnih glasov ter jih poveže z založniki, uredniki in prevajalsko skupnostjo po vsej Evropi. S tem partnerstvom bo Fabula prispevala k profesionalizaciji mladih literarnih ustvarjalcev in Ljubljano uveljavila kot enega izmed pomembnih literarnih inkubatorjev Evrope.

Že letos bo v sklopu projekta Fabula x CELA ter v sodelovanju z založbo Goga in Cankarjevim domom potekal poseben literarni večer, na katerem se bodo predstavili trije perspektivni mladi evropski prozaisti. Skupaj z njimi bomo raziskovali sodobno evropsko literaturo in razpravljali o ustvarjalnih tokovih, ki zaznamujejo novo generacijo avtorjev.

Večer bo moderiral Aljoša Harlamov.

Gosti večera:
Filip Grujić (Srbija)
Rojen leta 1995 v Novem Sadu, nagrajeni pisatelj in dramaturg, eden najbolj izstopajočih glasov mlajše generacije srbske literature. Diplomiral je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer danes poučuje kot asistent. Grujić je avtor več priznanih dram in romanov, med njimi sta Podstanar (2020), ki je bil nominiran za Evropsko nagrado za književnost in Ninovo nagrado, ter romana Bludni dani kuratog Džonija (2017). Njegov najnovejši roman I onda opet, iz početka (2023) potrjuje njegovo pomembno vlogo na srbskem literarnem prizorišču. Njegova dela raziskujejo eksistencialna vprašanja, medosebne odnose in tematike urbanega življenja.

Ekaterina Petrova (Bolgarija)
Ekaterina Petrova je literarna prevajalka in avtorica neleposlovnih del. Diplomirala je iz literarnega prevajanja na Univerzi v Iowi, kjer je prejela prestižno štipendijo Iowa Arts Fellowship. Kot prevajalka je gostovala v različnih literarnih rezidencah, vključno z Art Omi Translation Lab v ZDA in National Centre for Writing v Veliki Britaniji. Njene prevode in eseje lahko najdemo v številnih publikacijah, kot so EuropeNow, Ninth Letter in Drunken Boat. S svojim delom odpira mostove med jeziki, kulturami in literarnimi tokovi ter je ena vodilnih prevajalk mlade generacije v Bolgariji.

Francesco Aloia (Italija)
Francesco Aloia, rojen leta 1999 v Neaplju, je eden najprodornejših mladih italijanskih avtorjev. Po študiju na prestižni šoli Scuola Holden v Torinu je leta 2024 izdal svoj prvi roman Questo sangue masticato, ki združuje elemente osebne preiskave, družinskega romana in gangsterske zgodbe. Trenutno deluje kot pisatelj in literarni svetovalec ter razvija nove projekte. Njegovo delo zaznamuje živ jezik ter prepletanje osebnih in družbenih motivov, kar ga uvršča med najperspektivnejše literarne glasove mlade generacije.

Fabula x CELA kot literarni inkubator
V sklopu projekta Fabula x CELA bodo avtorji med festivalom sodelovali na več literarnih dogodkih po Sloveniji, vključno z gostovanji v knjigarnah Goga (Novo mesto), Maks (Nova Gorica) in Beletrina (Maribor). Poleg tega bo potekal poseben dogodek mreženja z domačimi založniki in uredniki na Vodnikovi domačiji Šiška, kjer bodo imeli mladi avtorji priložnost vzpostaviti povezave, ki bodo podpirale njihov nadaljnji razvoj.
Pridružite se večeru, na katerem bodo mladi evropski avtorji spregovorili o sodobni literaturi, svojem ustvarjalnem procesu in položaju mlade evropske proze. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.
 

Fabulin literarni večer bo gostil izjemno mehiško avtorico Guadalupe Nettel, ki je med najvplivnejšimi sodobnimi glasovi latinskoameriške literature. Nettel s svojo prepoznavno poetiko raziskuje meje med realnostjo in nezavednim ter pripoveduje o tistih, ki jih družba pogosto potisne na obrobje. Njene zgodbe so portreti drugačnosti, polni subtilnosti, empatije in psihološke globine, zaradi česar je prejela številne mednarodne nagrade, vključno s prestižno nagrado Herralde.

Gostiteljica (El huésped), njen prvi roman, prinaša srhljivo pripoved o deklici Ani, v katero se naseli moteče bitje – skrivnostna, morebitna namišljena »gostiteljica«. Ana proti tej prisotnosti vodi notranjo bitko, ki vse bolj posega v njeno okolje in povzroča razkroj družinskih vezi. Roman prehaja med zavestnim in nezavednim ter raziskuje teme slepote, drugačnosti in skupnosti, ki nastanejo, ko posamezniki ne najdejo svojega mesta v družbi. Z izjemnim občutkom za psihološko natančnost Nettel osvetljuje kompleksna čustva, ki se skrivajo pod površjem – strah, hrepenenje, sprejemanje in upor. Avtorica je v svojem pisanju delno črpala iz lastne izkušnje, saj je bila rojena s prirojeno katarakto, zaradi katere se je kot otrok pogosto soočala z občutkom drugačnosti in izolacije. V romanu to izkušnjo prepleta s fikcijo, ki odpira pomembna vprašanja o sprejemanju sebe in drugih v svetu, ki pogosto ne dopušča odstopanj od norm.

Dogodek bo vodil moderator Ignac Fock, odlomke iz knjige Gostiteljica bo interpretirala dramska igralka Vesna Jevnikar.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski jezik.

Guadalupe Nettel (1973) je avtorica številnih kratkih zgodb in romanov, kot so Bodljikave zgodbe, Zakonsko življenje zlatih ribic, Po koncu zime ter Edina, ki je bil leta 2023 med finalisti za bookerja. Njena dela prečijo teme telesne in psihološke drugačnosti, anomalij in izobčenosti, ki jih avtorica s prefinjenim jezikom prikazuje kot pomembne vidike človekove izkušnje.