Scenarij: Kenneth Branagh, po drami Williama Shakespeara
Fotografija: Alex Thomson 
Glasba: Patrick Doyle 
Igrajo: Kenneth Branagh, Julie Christie, Kate Winslet, Judi Dench, Gérard Depardieu, John Gielgud, Jack Lemmon, Robin Williams ... 
 

Edina integralna različica Hamleta na filmu. Kenneth Branagh si je drznil Shakespeara prestaviti na film brez okrajšav, nastal je razkošno sproduciran spektakel, katerega dogajanje je sicer prestavljeno v 19. stoletje, a ohranja izvirno elizabetinsko angleščino. 

Branagh ostaja zvest drami, natisnjeni leta 1623, obenem pa uporablja sodobne pripovedne tehnike, številne prebliske, s katerimi razgiba pripoved in v njih upodobi prizore, ki so pri Shakespearu samo opisani, ne pa tudi uprizorjeni, npr. Hamletovo otroško prijateljstvo z Yorickom, ali prizore, na katere drama zgolj namiguje, npr. Hamletovo spolno razmerje z Ofelijo. 

Hamlet je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu leta 1996, pozneje je prejel štiri nominacije za oskarja. Predvajan bo v dveh delih z odmorom. 

Scenarij: Dušan Jovanović, Rade Šerbedžija 
Direktor fotografije: Dejan Dimeski 
Glasba: Tuomas Kantelinen, Vlatko Stefanovski 
Igrajo: Rade Šerbedžija, Mikko Nousiainen, Lucija Šerbedžija, Nebojša Glogovac, Silvija Stojanovska 

Film je bil posnet po istoimenski drami Dušana Jovanovića, ki je v sedemdesetih letih na jugoslovanskem gledališkem prostoru pustila močan pečat. Druga svetovna vojna, Makedonija je pod bolgarsko-nemško okupacijo. Skozi perspektivo osemletnega Zorana doživljamo grozečo izkušnjo vojne in razpad njegove družine. Mama Lica se, da bi pripomogla k preživetju družine, s strahom zaplete v na videz romantično zvezo z nemškim oficirjem. Zoranov stric Gjorgij, ki postane žrtev nacističnega nasilja, se po daljšem času vrne domov kot invalid ter svoje trpljenje in občutek nemoči utaplja v alkoholu … 

Scenarij: Rajko Grlić, Matjaž Ivanišin 
Fotografija: Matjaž Ivanišin, Lev Predan Kowarski, Darko Sinko, Rajko Grlić, Marko Brdar, Marko Cafnik, Matjaž Mrak
Glasba: Drago Ivanuša 
Produkcija: Vertigo 

Dokumentarec o nastajanju gledališke predstave Boris, Milena, Radko in o štirih zelo znanih osebah, ki so jo ustvarile, o pisatelju in režiserju Dušanu Jovanoviću, igralki Mileni Zupančič ter igralcih Radku Poliču in Borisu Cavazzi; zgodba o ljubezenskem trikotniku ter o večplastnem, popolnoma odkritem prepletanju javnih umetniških podob in osebnega življenja protagonistov. 

Jezik: mongolščina.
Podnapisi: slovenščina.

Tajga, znana tudi pod imenom borealni gozd, predstavlja približno 17 % zemeljske površine in se ponaša z največjo gostoto rek in izvirov na svetu. Zaradi nedotaknjenih gozdov in čistih vodotokov Mongolije so tamkajšnji ljudje skozi tisočletja ohranili nomadski način življenja, ki pa je zaradi neodgovornega ravnanja z naravo zdaj ogrožen. Bodo zmogli obnoviti svoje bogate ekosisteme?

Spoštovani!
Sporočamo, da je pogovor Patricije Maličev z Jovanovićevimi sodelavci in sopotniki, v sredo, 15. januarja 2025, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma zaradi bolezni odpovedan oz. bo prestavljen na poznejši datum. 
Za nov termin bodo veljale iste vstopnice. 
Zahvaljujemo se za razumevanje. 

*****

Ob pregledni razstavi o Dušanu Jovanoviću, enem najpomembnejših jugoslovanskih režiserjev in dramatikov druge polovice 20. stoletja, Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom pripravljata pogovor z njegovimi sodelavci in sopotniki. Jovanović je zaznamoval razvoj slovenskega in jugoslovanskega gledališča v EG Glej, Slovenskem mladinskem gledališču in KPGT, s svojimi dramami, kakršni sta Osvoboditev Skopja in Karamazovi, pa je postal eden glavnih kulturnih disidentov.

O njegovem delovanju in življenju bodo v pogovoru s Patricijo Maličev spregovorili igralki Milena Zupančič in Saša Pavček, kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Ljubiša Ristić.

Produkcija razstave Dušan Jovanović – kulturni terorist: Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom 

Scenarij: James Mangold, Jay Cocks, po knjigi Dylan Goes Electric! Elijaha Walda
Fotografija: Phedon Papamichael 
Igrajo: Timothée Chalamet, Elle Fanning, Edward Norton, Monica Barbaro, Scoot McNairy 
DIstribucija: Blitz

Mangold biografira zgodnje obdobje Boba Dylana v New Yorku, od prvih dni, ko je leta 1961 iz Minnesote prispel v Veliko jabolko, da bi obiskal bolnega Woodyja Guthrieja, do znamenitega koncerta na folk festivalu v Newportu leta 1965, ko je občinstvo in organizatorje šokiral z električnim nastopom. Glasbena drama o vzponu »glasu generacije«, v kateri vse Dylanove pesmi odpoje igralec Timothée Chalamet, v ospredje postavi zvezdnikovi zgodnji zapleteni romantični razmerji s Sylvie Russo in Joan Baez, pa tudi njegov odnos z oboževalci in mediji, ki se jim je izogibal v velikem loku. 

Scenarij: Laila Stieler
Fotografija: Judith Kaufmann
Igrajo: Liv Lisa Fries (Hilde Coppi), Johannes Hegemann (Hans Coppi), Lisa Wagner (Anneliese Kühn), Alexander Scheer (duhovnik Harald Poelchau), Emma Bading (Ina Ender-Lautenschläger), Sina Martens (Libertas Schulze-Boysen), Lisa Hrdina (Grete Jäger), Lena Urzendowsky (Liane Berkowitz), Hans-Christian Hegewald (Albert Hößler), Nico Ehrenteit (Harro Schulze-Boysen), Jacob Keller (Heinrich Scheel)
Producent: Pandora Film Produktion
Distribucija: Cinemania
Prodaja: Beta Cinema
 

V ospredju resnične zgodbe o ilegalnem delovanju v času nacistične Nemčije je preprosta, a pogumna mlada ženska, ki je v nacističnih zaporih vse do konca kljubovala režimu s pokončno držo in vero v človeško dobroto.

Berlin, 1942. Neopazna, prijazna in sočutna Hilda, ki se načeloma ne briga za politiko, se znajde v odporniškem gibanju, poznanem pod imenom Rdeči orkester. Tam spozna Hansa, malce sramežljivega mladeniča, ki skupaj s prijatelji skrbi za tajno radijsko zvezo z odporniškim gibanjem. Kljub neprestani nevarnosti Hilda preživi še eno srečno poletje v žaru zaljubljenosti in Hansovem objemu. A naposled je delovanje odpornikov razkrito in po nizu aretacij se tudi sama znajde v zaporu. Čeprav sluti, da bo obsojena na smrt, se kljub nosečnosti ne preda malodušju. S svojo pokončno držo postane obraz vseh tistih Nemcev, ki niso hotel sodelovati v ideološki zaslepljenosti Tretjega rajha.

Scenarij: Line Langebek Knudsen, Magnus von Horn
Fotografija: Michal Dymek
Glasba: Frederikke Hoffmeier
Igrajo: Vic Carmen Sonne (Karoline), Trine Dyrholm (Dagmar), Besir Zeciri (Peter), Ava Knox Martin (Erena), Joachim Fjelstrup (Jorgen), Tessa Hoder (Frida), Ari Alexander (Svendsen), Per Thiim Thim (Olaf Jensen), Soren Satter-Lassen, Dan Jakobsen, Anna Tulestedt, Thomas Kirk, Benedikte Hansen (Peter Secher Schmidt), Agnieszka Przyborowska-Mitrosz
Producent: Nordisk Film Production & EC1 & Lava Films & Lower Silesia Film Centre & Film i Väst
Distribucija: Fivia d.o.o.
 

Temačno zgodbo o težkem življenju v Kobenhavnu po prvi svetovni vojni so navdihnili resnični dogodki, ki na Danskem še danes burijo duhove.

Karoline je mlada tovarniška delavka, ki je v vojni izgubila moža. Ko se zaplete v razmerje z lastnikom tovarne, se nadeja lagodnejšega življenja. Vendar pa v romantični odnos posežejo višji interesi. Noseča Karoline mora zdaj začeti znova. V stanju obupa po naključju sreča Dagmar, karizmatično žensko, ki uglednim družinam ureja posvojitev nezaželenih otrok. Karoline začne delati pri njej in z njo razvije tesen odnos, a ko spozna grozljivo resnico o druščini, v katero je zašla, se njeni ideali hitro porušijo.

»M«
Severna Makedonija, Hrvaška, Kosovo, Francija, 2023, 99' 
Režija: Vardan Tozija 
Scenarij: Darijan Pejovski, Vardan Tozija 
Direktor fotografije: Vladimir Samoilovski 
Glasba: Nathanaël Bergese      
Igrajo: Matej Sivakov, Saško Kočev, Aleksandar Nichovski, Kamka Točinovski 
Produkcija: Focus Pocus Films, Skopje 

Z nami bo režiser filma Vardan Tozija, s katerim sledi pogovor po filmu. 

Deček Marko živi globoko v gozdu pod budnim očesom preveč zaščitniškega in skrivnostnega očeta. Zanj obstaja le ta mali in strogo varovani svet, zato tolažbo išče v svoji slikanici, kjer najde tudi nekatere odgovore. Nekega dne srečanje z dobrosrčnim dečkom Mikom v njegovo življenje prinese kanček topline in povezanosti. Njegova radovednost narašča, Marko hrepeni po razkrivanju neznank, ki se nahajajo onkraj meja divjine. Kruti razplet dogodkov mu željo izpolni veliko prej, kot je načrtoval, čaka ga potovanje v neznano, kjer se sooči z nevarnostmi in sestopom v za vedno spremenjeni svet.

»Že od otroštva sem ljubitelj fantazijskih romanov. To je bil začetni vzgib za umestitev te pravljice o posebnem dečku in njegovem zlomljenem, strogem očetu v distopični svet. Tako je M fantazijska drama o odraščanju, postavljena v nekoliko nekonvencionalen okvir – postapokaliptični, distopični svet bližnje prihodnosti. Pripovedne niti se prepletajo med Markovimi fantazijami in mračno stvarnostjo okoli njega. Ker je globoko v sebi Mali princ, ne more v celoti razumeti groze, ki se skriva pod njegovim 'čarobnim gozdom'. Po drugi strani pa lahko mi, opazovalci, skozi oči očeta občutimo žalost in obup, ki prežemata dečkovo temačno resničnost.« (Vardan Tozija)

Na VOD portalu Jadranske mreže (na ondemand platformi kina Meeting Point, na povezavi https://ondemand.kinomeetingpoint.ba) bodo od 18. do 26. 1. brezplačno na voljo tudi naslednji filmi: 

Delavski razred gre v pekel 
Radnička klasa ide u pakao 
Srbija, Hrvaška, Črna gora, Bolgarija, Romunija, 2023, 127' 
Režija: Mladen Djordjević 

Ekskurzija
Ekskurzija
BiH, Hrvaška, Srbija, Francija, Norveška, 2023, 93' 
Režija: Una Gunjak

Opazovanje 
Slovenija, Hrvaška, Severna Makedonija, Italija, 2023, 82' 
Režija: Janez Burger 

Samo ko se smejem 
Samo kad se smijem
Hrvaška, Srbija, 2023, 73' 
Režija: Vanja Juranić 

Scenarij: Pedro Almodóvar, Sigrid Nunez (roman)
Fotografija: Eduard Grau
Glasba: Alberto Iglesias
Igrajo: Tilda Swinton, Julianne Moore, John Turturro, Alex Hogh Andersen, Alessandro Nivola, Esther McGregor, Melina Matthews, Juan Diego Botto, Victoria Luengo
Produkcija: El Deseo
Distribucija: Blitz film & video distribution d.o.o.
Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2024 (zlati lev), Toronto 2024, New York 2024
 

Pedru Almodóvarju je njegov prvi angleško govoreči film, v katerem obravnava evtanazijo, na uspešni poti prinesel zlatega leva na filmskem festivalu v Benetkah. 

Ingrid in Martha sta prijateljici že od mladih let, ko sta kot novinarki skupaj delali za isto revijo. Ingrid je potem postala pisateljica, Martha pa vojna poročevalka. Kot se pogosto zgodi, je življenje vsako od njiju poneslo na svojo pot. Potem ko dolga leta nista bili v stiku, se znova srečata, a tokrat v manj prijetnih okoliščinah. Martha je namreč v bolnišnici in se bori z napredujočo obliko raka. Ker je upanja na okrevanje vse manj, se bolj kot na zdravila zanaša na moč prijateljstva. Martha se odloči umreti v hiši na podeželju, v sosednji sobi ji bo v oporo Ingrid.