Privlačen in veder film spremlja nemškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Günterja Grassa v obdobju dveh let, med pisanjem njegove avtobiografije Beim Häuten der Zwiebel (Pri lupljenju čebule).

V tem času film prikazuje Grassovo udeležbo na različnih dogodkih, kot so branja, politične kampanje, podelitve nagrad in srečanja s prevajalci v njegovem rojstnem Gdansku, danes poljskem mestu, ki se je takrat imenovalo Danzig. Prav tako ga filmska ekipa spremlja na potovanju v Pariz, kjer skupaj s hčerko, igralko Helene Grass, nastopa na odru s programom igrive in provokativne nemške romantične ljudske poezije, Des Knaben Wunderhorn, izjemne zbirke ljudskega slovstva, ki sta jo med letoma 1805 in 1808 izdala Achim von Arnim in Clemens Brentano.

Film vključuje intervjuje s prijatelji in kolegi, kot so Salman Rushdie, Amos Oz, Hans Magnus Enzensberger in Tadeusz Rózewicz, nastopajo založnik Gerhard Steidl, Grassova prijateljica, vplivna založnica Maria Sommer, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder in drugi, ki osvetljujejo različne vidike Grassovega življenja in dela.
Pomemben del dokumentarca se osredinja na razkritje iz leta 2006, ko je Grass priznal, da je bila enota wehrmachta, v kateri je pristal kot 17-letnik, v resnici enota Waffen-SS, kar je povzročilo številne polemike. Film raziskuje, kako je to priznanje vplivalo na njegovo življenje in delo ter kako se je s tem soočal.

Skozi kombinacijo opazovanj in intervjujev film ponuja intimen vpogled v Grassovo vsakdanje življenje, njegovo umetniško ustvarjanje in politično angažiranost, hkrati pa osvetljuje kompleksnost njegove osebnosti in vpliv njegove preteklosti na njegovo delo.
Projekciji dokumentarnega filma sledi kratek pogovor z dr. Dieterjem Stolzem in prof. dr. Gertrude Cepl-Kaufmann.

Slovenski podnapisi

Partnerji projekta: Goethe-Institut Ljubljana, Cankarjev dom, Oddelek za germanistiko FF UM, založba Kulturni center, Lutkovno gledališče Maribor – Film v Minoritih, Javna agencija za knjigo, Mestna občina Maribor, DAAD in Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Dr. Božo Repe, profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti in avtor knjige S puško in knjigo.

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela

Na večeru bosta gostovala dr. Mateja Ratej, publicistka in avtorica knjige Svastika na pokopališkem zidu (2021), ki govori o vzniku hitlerizma na Štajerskem, ter publicist in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič. 

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela

Tržaški filozof in publicist Jernej Šček bo gostil italijanskega zgodovinarja in profesorja na pariški univerzi Science Po, Maria Del Pera. Del Pero je izvedenec za zgodovino sveta in Združenih držav Amerike. 

Akademik dr. Jože Pirjevec je avtor monumentalnih knjig Partizani (2020) in Tito in tovariši (2011). Med gostovanjem profesorja Pirjevca bo predvajan tudi intervju s Friderikom Hrastom, zadnjim še živim partizanskim tiskarjem.

Povezuje: dr. Ali Žerdin, kustos Muzeja tiska, novinar in urednik Sobotne priloge Dela
 

Zaključna baletna produkcija Moji baletni koraki vas popelje na travnik, katerega prebivalci dobijo povabilo na poletno zabavo. Ju hu hu, poletna zabava na travniku za vse! Tudi za vas! Dobrodošli!

Nastopajoči: plesalke in plesalec Mojih baletnih korakov
Koreografija: Nuša Košti skupaj s plesalkami in plesalcem Mojih baletnih korakov
Scenografija: Kaja Orel
Kostumografija: Gaja Novak in Zdenka Črnčič

Izhodiščno besedilo, iz katerega je nastala ideja za gledališko predlogo, je Smrt in deklica I–V (Drame princes) pisateljice Elfriede Jelinek.
Predstava pred nas postavi norost današnjega sveta, v katerem utripa nepregledna množica novic, zgodb, želja, hrepenenj, pogledov . . . Stare zgodbe in načela se prepletajo z novimi; zakoreninjeni predsodki se drobijo in dobivajo nove podobe; novi tehnološki dosežki aktivno posegajo v naša vsakdanja življenja in mešajo navade, stereotipe, ki so toliko let veljali v družbi. 
Vsi ti impulzi so strnjeni v gledališki prikaz, ki mu na točki preloma »zmanjka napajanja« in ugasne. Kaj ostane, ko vsa navlaka, vse površinsko današnjega vrvenja izgine, se izklopi, ne obstaja več?
Kaj je tisto, kar je spodaj, pod plastmi virtualnih in utopičnih predstav o tem, kdo smo, kam gremo in kaj si želimo?

»Bi limonado? Samo da bo dovolj sladka …«

Skorajda odrska telenovela, ki popelje skozi zaplete, razplete, zaslepljenost, romance in vse prelepe politične zablode, ki krasijo naš svet ... 

Predstava Franz K. poskuša ugotoviti korelacije med Pismom očetu in štirimi novelami, Preobrazba, Pred vrati postave, Sodba, Gladovalec. Pismo očetu je Kafkova najbolj osebna izpoved, če odmislimo dnevnike in korespondenco z Mileno. Veliko njegovih del zaznamujeta njegov odnos do očeta in očetov odnos do njega. Velika škoda je le, da je pismo pokazal le materi in ga oče ni nikoli videl, tako tudi ni imel možnosti za zagovor. Mogoče pa je Franz to tudi želel, saj je po mnenju njegovega najboljšega prijatelja Maxa Broda Kafka močno pretiraval pri poudarjanju očetovih lastnosti. Vendar ga je le treba razumeti; bil je izredno rahločuten in občutljiv in za večino lahen vetrc je bil zanj že vihar. Tako lahko vedno znova v njegovih novelah srečamo simbolične prikaze odnosa z očetom. Mogoče smo bili preveč drzni in oholi, ko smo povedali: to doživetje je povzročilo ta zapis. Franz nam prav gotovo ne bo zameril. Lahko mu zameri le Max Brod, ki ni upošteval njegove zadnje želje, da zažge njegove zapise, temveč jih je izdal in naredil Franza Kafko za enega največjih pisateljev 20. stoletja, s tem pa dopustil različna razumevanja in interpretacije.

Vojni svet je pol negotovosti. Senca vojne je prestopila z bojišč v mest, legla čez ulice in trge ter se priplazila v domove. Smrt preži za vsakim vogalom in v vsaki senci, strah pa visi v zraku. Ko je osebna varnost ogrožena, ostaneta le dve možnosti: se grožnji upreti ali pred njo zbežati. Na podlagi Kocbekove novele Temna stran meseca se predstava ukvarja s človekom, ki se je izgubil v divjem vojnem svetu in se lahko iz svojega bunkerja reši le tako, da se z jasnim in odločnim dejanjem postavi na tehtnico zgodovine.