Izhodiščno besedilo, iz katerega je nastala ideja za gledališko predlogo, je Smrt in deklica I–V (Drame princes) pisateljice Elfriede Jelinek.
Predstava pred nas postavi norost današnjega sveta, v katerem utripa nepregledna množica novic, zgodb, želja, hrepenenj, pogledov . . . Stare zgodbe in načela se prepletajo z novimi; zakoreninjeni predsodki se drobijo in dobivajo nove podobe; novi tehnološki dosežki aktivno posegajo v naša vsakdanja življenja in mešajo navade, stereotipe, ki so toliko let veljali v družbi. 
Vsi ti impulzi so strnjeni v gledališki prikaz, ki mu na točki preloma »zmanjka napajanja« in ugasne. Kaj ostane, ko vsa navlaka, vse površinsko današnjega vrvenja izgine, se izklopi, ne obstaja več?
Kaj je tisto, kar je spodaj, pod plastmi virtualnih in utopičnih predstav o tem, kdo smo, kam gremo in kaj si želimo?

»Bi limonado? Samo da bo dovolj sladka …«

Skorajda odrska telenovela, ki popelje skozi zaplete, razplete, zaslepljenost, romance in vse prelepe politične zablode, ki krasijo naš svet ... 

Predstava Franz K. poskuša ugotoviti korelacije med Pismom očetu in štirimi novelami, Preobrazba, Pred vrati postave, Sodba, Gladovalec. Pismo očetu je Kafkova najbolj osebna izpoved, če odmislimo dnevnike in korespondenco z Mileno. Veliko njegovih del zaznamujeta njegov odnos do očeta in očetov odnos do njega. Velika škoda je le, da je pismo pokazal le materi in ga oče ni nikoli videl, tako tudi ni imel možnosti za zagovor. Mogoče pa je Franz to tudi želel, saj je po mnenju njegovega najboljšega prijatelja Maxa Broda Kafka močno pretiraval pri poudarjanju očetovih lastnosti. Vendar ga je le treba razumeti; bil je izredno rahločuten in občutljiv in za večino lahen vetrc je bil zanj že vihar. Tako lahko vedno znova v njegovih novelah srečamo simbolične prikaze odnosa z očetom. Mogoče smo bili preveč drzni in oholi, ko smo povedali: to doživetje je povzročilo ta zapis. Franz nam prav gotovo ne bo zameril. Lahko mu zameri le Max Brod, ki ni upošteval njegove zadnje želje, da zažge njegove zapise, temveč jih je izdal in naredil Franza Kafko za enega največjih pisateljev 20. stoletja, s tem pa dopustil različna razumevanja in interpretacije.

Vojni svet je pol negotovosti. Senca vojne je prestopila z bojišč v mest, legla čez ulice in trge ter se priplazila v domove. Smrt preži za vsakim vogalom in v vsaki senci, strah pa visi v zraku. Ko je osebna varnost ogrožena, ostaneta le dve možnosti: se grožnji upreti ali pred njo zbežati. Na podlagi Kocbekove novele Temna stran meseca se predstava ukvarja s človekom, ki se je izgubil v divjem vojnem svetu in se lahko iz svojega bunkerja reši le tako, da se z jasnim in odločnim dejanjem postavi na tehtnico zgodovine.
 

Projekciji sledi pogovor na okoljevarstveno temo. 

Otok sv. Helene v južnem Atlantiku je bil milijone let zgolj vulkanska kamnita gmota, dokler ga angleški viktorijanski botaniki na začetku 19. stoletja niso spremenili v tropski paradiž. V otoku so prepoznali strateški pomen na poti v Južno Ameriko ali Azijo, z umetnim ustvarjanjem biotske raznovrstnosti in v prizadevanju po samooskrbi pa so pomembno spremenili njegovo izvirno podobo. V 21. stoletju se znanstveniki vračajo na »kraj zločina«, saj v procesu geoinženirstva celotnega planeta in osvajanja tujih planetov iščejo dodatne odgovore. TerraForma odpira oči in ponuja razmislek o invazivnem poseganju v nevsakdanje habitate.
 

Trajanje: 1 ura in 10 min
 

Urška Gutnik, violina
Sae Lee, klavir
*
Viktorija Razdevšek, oboa
Kristina Golob, klavir

Spored:
Janez Matičič (1926–2022), Tri skladbe za violino in klavir, op. 17
     I. Prelude
Olivier Messiaen (1908–1992), Tema in variacije
Maurice Ravel (1875–1937), Sonata za violino in klavir št. 2 v G-duru, M.77
Claude Debussy (1862–1918), Minstrel
*
Marina Dranishnikova (1929–1994), Pesem za oboo in klavir
Katarina Pustinek Rakar (1979), Sonata za oboo in klavir 
Antal Doráti (1906–1988), Duo Concertante za oboo in klavir

Violinistka Urška Gutnik (2000) je violino začela igrati pri osmih letih na Glasbeni šoli Vrhnika. Šolanje je nadaljevala v razredu prof. Žige Branka na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in nato na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je junija 2022 diplomirala. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu prof. Lieke te Winkel. Od novembra 2024 je začasno zaposlena v enem vodilnih avstrijskih orkestrov Tonkünstler. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za izvedbo Sibeliusovega violinskega koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije. Med šolanjem je osvojila številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih: prvo nagrado Temsig 2021, tretjo nagrado Temsig 2024, drugo nagrado ter nagradi za najboljšo izvedbo caprica in virtuozne skladbe na tekmovanju Mladi virtuozi 2021 v Zagrebu. Kot solistka je nastopila tudi s Komornim orkestrom Akademije za glasbo, Simfoničnim orkestrom KGBL in z Orkestrom Domžale-Kamnik. Izvedla je recitale v organizaciji Festivala Ljubljana, Glasbene mladine ljubljanske in Glasbene mladine Slovenije. Leta 2024 je postala članica Evropskega mladinskega orkestra EUYO. Je tudi prejemnica certifikata EMCY. Svoje znanje redno izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih, kot so: Latica Honda-Rosenberg, Anton Sorokow, Igor Ozim, Stefan Milenković idr.

Sae Lee je po študiju na Šoli za glasbo Toho Gakuen v Tokiu z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Pariškem konservatoriju pri Michelu Beroffu in Éricu Le Sageu. Je prvonagrajenka več tekmovanj, med njimi mednarodnih klavirskih tekmovanj Citta di Padova in Albert Roussel ter tekmovanj komorne glasbe Fnapec, Carlo Soliva in Cidade de Alcobaça. Nastopila je na pariškem festivalu Piano a Enghien, na mednarodni konferenci Nevada-Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in Unesca ter v televizijskem programu japonske nacionalne televizije NHK Classic Club. Kot solistka je koncertirala s Sofijsko in Plevensko filharmonijo, Filharmoničnim orkestrom Kansai in z Orkestrom Slovenske filharmonije. Umetniško sodeluje z baletnimi plesalci svetovnega slovesa, kot sta Aurélie Dupont (direktorica Baleta Pariške nacionalne opere) in Kevin O’Hare (direktor londonskega Kraljevega baleta). Zaposlena je kot profesorica klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

*

Viktorija Razdevšek je oboo začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Srednješolsko izobraževanje je nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, zaključila pa na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Mateju Šarcu. Trenutno vzporedno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost Dunaj (prof. Harald Hoerth) ter na Visoki šoli za glasbo in ples Köln (prof. Christian Wetzel). Leta 2022 je na državnem tekmovanju TEMSIG dosegla zlato priznanje in prvo nagrado ter izvedla recital na Festivalu Lent kot prejemnica posebne nagrade. Osvojila je štipendijo Ministrstva za kulturo RS za dodiplomski študij. V maju 2022 je krstno izvedla in posnela Koncert za oboo in mali orkester skladateljice Jumi Lee. Oktobra 2023 je bila povabljena v znani štipendijski sklad Villa Musica in na turneji s komornim orkestrom igrala Vivaldijev Koncert za oboo. Vsako leto sodeluje v mednarodnih orkestrih in na festivalih, v zadnjih letih med drugim v Mladinskem orkestru Styriarte, Nacionalnem mladinskem orkestru Luksemburga, na Glasbenih dnevih Höri, Festivalu Moritzburg idr. Od novembra 2024 je Viktorija Razdevšek zaposlena v Slovenski filharmoniji kot prva oboistka. 

Kristina Golob je začela igrati klavir v Glasbeni delavnici Osminka, nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje in z odliko zaključila študij na Akademiji za glasbo pri prof. Hinku Haasu. V okviru izmenjave se je dodatno izobraževala na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti pri profesorjih Balazsu Szokolayu in Laszlu Borbelyu. Udeležila se je številnih tekmovanj, kjer je osvojila zlate plakete in prve nagrade. Kot solistka je nastopila z orkestroma Slovenske filharmonije in SNG Maribor, za izvedbo Griegovega klavirskega koncerta pa je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Dejavno koncertira solistično in komorno ter sodeluje pri opernih in baletnih produkcijah. Nastopala je v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Madžarski, na Poljskem in Hrvaškem. Leta 2017 je bila uradna korepetitorka mednarodnega tekmovanja Oskar Rieding, od 2023 pa je zaposlena kot profesorica klavirja in korepetitorka na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje.
 

Od 13. leta 
Trajanje: 45 minut

Igra: Tina Vrbnjak
Avtorici besedila: Tina Vrbnjak in Ana Duša
Dramaturgija: Ana Duša
Izvršna produkcija: Mija Špiler
Produkcija: Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom in KUD S. N. G.

Tako imenovani informativni performans oz. učna ura Stereotipi v literaturi, primer: ženska, ki spi je projekt, namenjen osnovnošolcem od 7. do 9. razreda ter 1. in 2. letnikom SŠ (z minimalnimi prilagoditvami glede na vsakokratno publiko).

Na primeru vsem znanega motiva o uspavani lepotici želimo pokazati, kako pravzaprav literatura odseva mišljenje časa, v katerem je bilo neko literarno delo zapisano, in kako pomembno je to zavedanje za njegovo interpretacijo. To nam lahko pomaga razumeti razvoj človeške družbe, vendar samo v primeru, da se zavedamo, kako se je miselnost skozi čas spreminjala.

Izbrali smo pravljico kot žanr, ki ga vsi poznamo, a malokdo ve, da se nenehno spreminja. V projektu bomo to pokazali skozi konkretne primere opisovanja istega pravljičnega motiva, ki ga vsak čas interpretira v skladu s svojim razumevanjem določenega družbenega vprašanja.

Motiv uspavane ženske (najbolj znane pod imenom Trnuljčica), ki je brez lastnega zavedanja in privolitve objekt moškega poželenja, v sodobnih refleksijah velja za enega najbolj problematičnih. S spremljanjem razvoja motiva od italijanske verzije iz 17. stoletja, pri kateri je to dejstvo obravnavano humorno, do sodobnih interpretacij, v katerih ženska objektivizacijo odločno zavrača, bodo učenci in dijaki lahko oblikovali lastno stališče do enega ključnih vprašanj sodobne demokratične družbe, hkrati pa bodo na konkretnem primeru razumeli, zakaj je treba vso literaturo brati s kritično distanco do konteksta, v katerem je bila napisana.

Predstava vsebuje delno igrano pripoved z razlagalnimi elementi, v katerih bodo učenci in dijaki vabljeni k aktivni udeležbi.
 

Od 5. leta
Trajanje: 45 minut

Idejna zasnova, izbor zgodb in pripoved: Špela Frlic
Avtor glasbe in songov, električna kitara, glas: Andrej Fon
Soavtorica glasbe, harmonika, glas: Tea Vidmar
Producent: Zavod Homo Narrans, Cankarjev dom

Kot je ugotovil že ruski raziskovalec pravljic Vladimir Propp, imajo vse čudežne pravljice podobno strukturo, nove pravljične različice pa nastajajo s spretnim kombiniranjem končnega števila elementov. Pravljično kombinatoriko obvlada tudi troglavi Bajkomat – pripovedovalka Špela Frlic in dva izkušena glasbena improvizatorja Tea Vidmar in Andrej Fon – ki poslušalce zvabi v pravljični gozd, med pravljične motive vseh vrst, pri tem pa jim mimogrede razkaže tudi drobovje čudežne pravljice. Ustvarjalci razpolagajo z obsežnim motivnim in žanrskim repertoarjem ljudskih pravljic z vsega sveta, njihov izbor in interpretacijo pa sproti prilagajajo konkretnemu občinstvu.

Trajanje: 1 ura in 10 min
 

David Tretjak, rog
Maja Klinar, klavir
*
Ana Miculinić, violončelo
Sven Brajković, klavir

Spored:
Francis Poulenc, Elegija za rog in klavir
Richard Strauss, Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11
Richard Strauss, Andante za rog in klavir

*

Dina Slama (1941), Chant za solo violončelo
Johannes Brahms, Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op.38 
Moritz Laßmann (1987), Romanca za violončelo, klavir in godalce (priredba za violončelo in klavir)

David Tretjak je glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Slovenj Gradec pri prof. Martinu Šmonu. Kot tekmovalec na Temsigu in mednarodnih tekmovanjih (Svirel, Varaždin Woodwind & Brass) je osvojil več zlatih plaket in nagrad. Šolanje je nadaljeval v Velenju pri prof. Gregorju Dvorjaku, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Robertu Predniku, zdaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Boštjanu Lipovšku. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2020 in 2023 osvojil zlato plaketo ter prvo in drugo nagrado. Redno sodeluje z orkestri, kot so Simfonični orkester Akademije za glasbo, Simfonični orkester RTV Slovenija, Pihalni orkester Akademije za glasbo in Slovenska filharmonija. V študijskem letu 2024/25 je bil na izmenjavi ERASMUS v Düsseldorfu pri prof. Mahirju Kalmiku. Svoje znanje je izpopolnjeval pri priznanih profesorjih, med njimi pri Radovanu Vlatkoviću, Andreju Žustu, Szabolcsu Zapléniju in Raimundu Zellu.

Pianistka Maja Klinar je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Acija Bertonclja. Med študijem se je izpopolnjevala na mednarodnih tečajih, med drugimi tudi pri prof. Pierru Sancanu. Kot umetniška sodelavka je zaposlena na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ukvarja pa se tudi s pedagoškim delom. Kot klavirska spremljevalka redno sodeluje na mojstrskih tečajih doma in v tujini.

*

Ana Miculinić je bila rojena leta 2004 na Reki na Hrvaškem. Nižjo in srednjo glasbeno šolo je končala v razredu profesorja Maura Šestana. Zdaj študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Galu Faganelu. Kot violončelistka je leta 2019 osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Daleki akordi v Splitu, leta 2023 pa je na istem tekmovanju osvojila prvo nagrado v peti kategoriji. Leta 2020 je prejela prvo nagrado regijskega tekmovanja HDGPP. Leta 2022 je bila zmagovalka hrvaškega državnega tekmovanja učencev glasbe in plesa v peti kategoriji. Prejela je tudi prestižno nagrado na področju izobraževanja na Hrvaškem – oskar znanja 2022. Tega leta je bila tudi izbrana na seminarju EMARS in nastopila kot solistka s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije. Lani je prejela prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Rudolf Matz, nagrajena pa je bila tudi z nastopi z Zagrebškim komornim orkestrom v koncertni sezoni 2024/25. Lani je izvedla Variacije na rokokojsko temo Petra lljiča Čajkovskega s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in s Splitskimi virtuozi v Dalmaciji (Hrvaška). Svoje znanje in veščine redno nadgrajuje na seminarjih po Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Madžarski in Danskem.

Sven Brajković je hrvaški pianist, ki se je že izkazal z aktivno koncertno dejavnostjo. Sodeloval je na več kot štiridesetih regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih ter osvojil dvajset prvih mest. Redno nastopa na uglednih festivalih na Hrvaškem, Nizozemskem, v Ameriki, Avstriji in Sloveniji. Po študiju na Akademiji za glasbo v Zagrebu je odšel na študentsko izmenjavo v Hangdžov na Kitajskem in svoje znanje izpopolnjeval na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu prof. Serdarja. Je prejemnik rektorjeve nagrade Univerze v Zagrebu in Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot redni korepetitor na Akademiji za glasbo Ljubljana.