Ob razstavi o Dušanu Jovanoviću, najpomembnejšem jugoslovanskem režiserju in dramatiku druge polovice 20. stoletja, bo potekal pogovor z njegovimi sodelavci in sopotniki. Jovanović je zaznamoval razvoj slovenskega in jugoslovanskega gledališča v EG Glej in Slovenskem mladinskem gledališču, s svojimi dramami, kakršni sta Osvoboditev Skopja in Karamazovi pa je postal eden glavnih kulturnih disidentov.

O njegovem delovanju in življenju bodo v pogovoru s Patricijo Maličev spregovorili režiser Ljubiša Ristić in igralci Rade Šerbedžija, Milena Zupančič in Boris Cavazza.

Produkcija razstave Dušan Jovanović – kulturni terorist: Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom 

Scenarij: James Mangold, Jay Cocks, po knjigi Dylan Goes Electric! Elijaha Walda
Fotografija: Phedon Papamichael 
Igrajo: Timothée Chalamet, Elle Fanning, Edward Norton, Monica Barbaro, Scoot McNairy 
DIstribucija: Blitz

Mangold biografira zgodnje obdobje Boba Dylana v New Yorku, od prvih dni, ko je leta 1961 iz Minnesote prispel v Veliko jabolko, da bi obiskal bolnega Woodyja Guthrieja, do znamenitega koncerta na folk festivalu v Newportu leta 1965, ko je občinstvo in organizatorje šokiral z električnim nastopom. Glasbena drama o vzponu »glasu generacije«, v kateri vse Dylanove pesmi odpoje igralec Timothée Chalamet, v ospredje postavi zvezdnikovi zgodnji zapleteni romantični razmerji s Sylvie Russo in Joan Baez, pa tudi njegov odnos z oboževalci in mediji, ki se jim je izogibal v velikem loku. 

Scenarij: Laila Stieler
Fotografija: Judith Kaufmann
Igrajo: Liv Lisa Fries (Hilde Coppi), Johannes Hegemann (Hans Coppi), Lisa Wagner (Anneliese Kühn), Alexander Scheer (duhovnik Harald Poelchau), Emma Bading (Ina Ender-Lautenschläger), Sina Martens (Libertas Schulze-Boysen), Lisa Hrdina (Grete Jäger), Lena Urzendowsky (Liane Berkowitz), Hans-Christian Hegewald (Albert Hößler), Nico Ehrenteit (Harro Schulze-Boysen), Jacob Keller (Heinrich Scheel)
Producent: Pandora Film Produktion
Distribucija: Cinemania
Prodaja: Beta Cinema
 

V ospredju resnične zgodbe o ilegalnem delovanju v času nacistične Nemčije je preprosta, a pogumna mlada ženska, ki je v nacističnih zaporih vse do konca kljubovala režimu s pokončno držo in vero v človeško dobroto.

Berlin, 1942. Neopazna, prijazna in sočutna Hilda, ki se načeloma ne briga za politiko, se znajde v odporniškem gibanju, poznanem pod imenom Rdeči orkester. Tam spozna Hansa, malce sramežljivega mladeniča, ki skupaj s prijatelji skrbi za tajno radijsko zvezo z odporniškim gibanjem. Kljub neprestani nevarnosti Hilda preživi še eno srečno poletje v žaru zaljubljenosti in Hansovem objemu. A naposled je delovanje odpornikov razkrito in po nizu aretacij se tudi sama znajde v zaporu. Čeprav sluti, da bo obsojena na smrt, se kljub nosečnosti ne preda malodušju. S svojo pokončno držo postane obraz vseh tistih Nemcev, ki niso hotel sodelovati v ideološki zaslepljenosti Tretjega rajha.

Scenarij: Line Langebek Knudsen, Magnus von Horn
Fotografija: Michal Dymek
Glasba: Frederikke Hoffmeier
Igrajo: Vic Carmen Sonne (Karoline), Trine Dyrholm (Dagmar), Besir Zeciri (Peter), Ava Knox Martin (Erena), Joachim Fjelstrup (Jorgen), Tessa Hoder (Frida), Ari Alexander (Svendsen), Per Thiim Thim (Olaf Jensen), Soren Satter-Lassen, Dan Jakobsen, Anna Tulestedt, Thomas Kirk, Benedikte Hansen (Peter Secher Schmidt), Agnieszka Przyborowska-Mitrosz
Producent: Nordisk Film Production & EC1 & Lava Films & Lower Silesia Film Centre & Film i Väst
Distribucija: Fivia d.o.o.
 

Temačno zgodbo o težkem življenju v Kobenhavnu po prvi svetovni vojni so navdihnili resnični dogodki, ki na Danskem še danes burijo duhove.

Karoline je mlada tovarniška delavka, ki je v vojni izgubila moža. Ko se zaplete v razmerje z lastnikom tovarne, se nadeja lagodnejšega življenja. Vendar pa v romantični odnos posežejo višji interesi. Noseča Karoline mora zdaj začeti znova. V stanju obupa po naključju sreča Dagmar, karizmatično žensko, ki uglednim družinam ureja posvojitev nezaželenih otrok. Karoline začne delati pri njej in z njo razvije tesen odnos, a ko spozna grozljivo resnico o druščini, v katero je zašla, se njeni ideali hitro porušijo.

Pogovor z avtorjem bo vodila Patricija Maličev.

Tomato Košir je eden najvidnejših mednarodno uveljavljenih vizualnih oblikovalcev pri nas, širši javnosti je zagotovo najbolj poznan po vizualnih komentarjih na naslovnicah Dnevnika, Guardiana in ameriške politične revije Politico, njegova pa je tudi vsa grafična podoba Ministrstva za kulturo. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugimi veliko Brumnovo in Red Dot nagrado za serijo 18 naslovnic Objektiva, nagradi Type Directors Club New York in Art Directors Club New York za »Gaza, madež, ki bo ostal«, dva lesena svinčnika, zadnjega za Guardianovo naslovnico »Doba besa«, za Objektivovo naslovnico »Pedofilija in katoliška cerkev« pa je prejel zlato priznanje revije Communication Arts. 

Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada in številnih nagrad grafičnega oblikovanja. Njegova dela so bila razstavljena doma in po svetu na več kot sto petdesetih skupinskih razstavah ter objavljena v več kot tridesetih tujih knjigah. V monografiji Vizualni komentar gre za »pregled dela ter še bolj pregled in oceno tvorne zgodovine naše družbe. Vizualni pregled. Ne gre za mojo vizitko, gre za vizualno stimulacijo, ki lahko služi kot magda-lenica bodisi avtorefleksije bodisi kontekstualizacije polpreteklega časa,« kot pravi avtor sam.

Scenarij: Agathe Riedinger
Fotografija: Noé Bach
Glasba: Audrey Ismael
Igrajo: Malou Khébizi (Liane Pougy), Idir Azougli (Dino), Andréa Bescond (Sabine), Ashley Romano (Alicia), Alexis Manenti (Nathan), Kilia Fernane (Stéphanie), Léa Gorla (Carla), Alexandra Noisier (Jessy), Antonia Buresi (Alexandra Ferrer), Sandra Bijou, Francesca Giromella (Sandra), Guillaume Verdier (Cédric), Gaëtan Thomas (Franck), Jean-Jacques Rouviere (Laurent)
Producent: Silex Films
Distribucija: Fivia d.o.o.
 

Nekateri na resničnostne oddaje gledajo zviška, drugim pa prav sodelovanje v njih prinaša redko priložnost za prestop v boljše življenje.
Devetnajstletna Liane živi z mamo in mlajšo sestro v Fréjusu na jugu Francije. Mladenka je drzna, neustrašna, predvsem pa obsedena z lepoto, družbenimi mediji in idejo "postati nekdo", zato se njeno življenje dogaja na Instagramu in TikToku. Priložnost za preboj v svet slave najde na televiziji. Prijavi se na avdicijo za resničnostno oddajo Čudežni otok. S svojimi umetnimi nohti, drznimi oblačili in napihnjenimi prsmi se zdi idealna za tak šov, na avdiciji pa preseneti z izjavo, da bi želela, da ljudje spoznajo njen pravi obraz. Le kaj bi to lahko pomenilo, ko pa je vse na njej tako zelo umetno?

Scenarij: Peter Straughan
Fotografija: Stéphane Fontaine
Igrajo: Ralph Fiennes (Lawrence), Stanley Tucci (Bellini), Sergio Castellitto (Tedesco), John Lithgow (Tremblay), Lucian Msamati (Adeyemi), Isabella Rossellini (sestra Agnes), Carlos Diehz (Benitez), Brían F. O'Byrne (O'Malley)
Producent: FilmNation Entertainment
Distribucija: Blitz film & video distribution d.o.o.
 

Izbira novega papeža mora potekati v popolni izolaciji ter je prikazana skozi oči kardinala, ki se trudi ohraniti vero in se izogniti spletkam, s katerimi so prepredeni vatikanski hodniki.
Ko papež nepričakovano umre, se v Vatikan zgrne množica kardinalov z vsega sveta, da bi izbrala njegovega naslednika. Udeleženci predajo mobilne naprave, vrata so zaklenjena in okna zastrta. Kardinal Lawrence, ki je zadolžen za potek in nadzor volitev, kmalu ugotovi, da je potegovanje za prestižni položaj daleč od idealne krščanske drže ponižnosti in zaupanja v božje delovanje. Soočen je namreč s težkim izzivom, kako sredi preračunljivega spletkarjenja, polnega zarot, skrivnosti in sabotaž, ohraniti moralno držo in zagotoviti, da bo končni rezultat odražal tisto, kar uči krščanska vera. Glavna kandidata za laskavi naziv sta konservativno rasistični Tedesco in liberalno napredni Bellini, a odpisati ne gre niti vplivnega Tremblaya, vse bolj priljubljenega Adeyemija in skrivnostnega Beniteza.

Scenarij: Camila Agustini, Carolina Benevides, Marianna Brennand, Marcelo Grabowsky, Antonia Pellegrino, Felipe Sholl
Fotografija: Pierre de Kerchove
Igrajo: Jamilli Correa (Marcielle), Fátima Macedo (Danielle), Rômulo Braga (Marcílio), Dira Paes (Aretha), Samira Eloá (Cynthia), Enzo Maia (Marcéu), Emily Pantoja (Carol), Gabriel Rodrigues (Danilio)
Producent: Inquietude & Globo Filmes & Canal Brasil & Pródigo & Fado Filmes 

Igrani prvenec režiserke Marianne Brennand je nastal kot rezultat desetletnih raziskav spolnih zlorab otrok v Amazonskem pragozdu.

Otok Marajó v Amazonskem pragozdu. Marcielle živi ob reki s svojim očetom, mamo in sestrami. Mladenka občuduje predvsem starejšo sestro, za katero ji mama venomer govori, da ji je uspelo najti boljše življenje s tem, ko si je našla dobrega moža. Ko dekle dozoreva, pa se ta podoba popolnosti vse bolj krha, saj se tudi sama ujame med dve okolji, zaznamovani z zlorabami. Še bolj kot zase pa je zaskrbljena za svojo mlajšo sestro in za temačno prihodnost, ki jo čaka. Odloči se, da se bo uprla zatiralskemu sistemu, ki drži v krempljih njeno družino in ženske v njihovi skupnosti.

Scenarij: Balint Szimler
Fotografija: Marcell Rév
Glasba: Dorka Lajhó, Péter Sabák
Igrajo: Paul Mátis (Palkó), Anna Mészöly (Juci), Ákos 'Dadan' Kovács (Ákos), Inez Mátis (Hermina), Gábor Ferenczi (Kornél), Lökös Ildikó (Ildikó), László Nádasi (Zoli), Eszter Márton (Eszter), Zsuzsanna Bruck (Zsuzsa), Gábor Dragon (ravnatelj), Judit Gombos (Magdi)
Producent: Boddah & CineSuper
 

Film, ki razmišlja o različnih pristopih k zasnovi izobraževalnih sistemov - ter o posledicah, ki jih imajo ti pristopi za učence in učitelje.

Desetletni Palko, ki se je iz Nemčije preselil v domačo Madžarsko, ima težave s privajanjem na strožji šolski sistem, saj je vajen bolj sproščenega ozračja iz nemških šol. Palko je navajen govoriti in jesti med poukom ter delati stvari povsem v svojem tempu. Ker za nameček s težavo izpolnjuje ukaze, ga hitro označijo za "težavnega otroka". Nova učiteljica književnosti Juci poskuša fanta potolažiti in si pridobiti njegovo zaupanje, saj tudi ona zagovarja drugačen pristop k učenju. Vendar pa s tem tvega, da bo v učiteljskem zboru tudi sama postala izobčena kot Palko.