Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najvidnejše sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernharda Schlinka in veliko drugih. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu in si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.
Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus, ki vsako leto prevprašuje novo relevantno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti in številni drugi. Festival Fabula ob tem odlikuje tudi izjemno razgiban spremljevalni program, ki je namenjen vsem generacijam bralstva ter prinaša vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanja s slovenskimi založniki, knjižnicami in knjigarnami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo, gledališčem in drugimi umetnostnimi žanri (Fabula izven literature) do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej ter prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub), s čimer krepimo prostor širše literarne in družbene skupnosti.
Fokus festivala bo leta 2023 usmerjen v vprašanje minulega, kaj bi se lahko (in česa se nismo) naučili prav ob primeru preteklosti – kako sence nekdanjega vplivajo na našo sodobnost in kakšne nauke nam sporočajo na poti v prihodnost. Festivalski slogan (re)konstrukcije spomina bo v svojem dogajanju združil mednarodno uveljavljene avtorje in avtorice, ki ta hip veljajo za najboljše tako v svojih državah kot v svetovnem merilu. Festival bo na začetku marca v Cankarjevem domu odprla svetovno prepoznavna ukrajinska avtorica Oksana Zabužko, ki nas v svojem romanu Terensko delo v ukrajinskem seksu skozi zgodovino popelje k vprašanju identitete in spola, na področje boja, v katerem je ženska podvržena socialnemu in spolnemu zatiranju tako od tradicionalnega patriarhata kot totalitarnega nadzora. Predstavitvi avtoričine knjige, ki danes velja za najodmevnejše delo ukrajinske književnosti v zadnjih petnajstih letih, bo sledilo gostovanje romunske pisateljice Tatiane Tîbuleac, ki v delu Stekleni vrt prav tako izpostavlja vprašanje zgodovine in političnega. Roman, ki pripoveduje o svetu na premični meji med koagulacijo in dezintegracijo, bojem in usodnostjo, je v več pogledih presenetljiva pripoved, ki se dotika tem večkulturnosti, materinstva, družinskega in družbenega nasilja ter gradnje človekove identitete, ter označuje prvi prevod avtorice v slovenski jezik. Slednje, razen otroških knjig, velja tudi za portugalskega zvezdniškega pisatelja Joséja Luísa Peixota, ki bo z delom Mestece Galveias slovenskemu bralcu na prvi pogled morda prinesel prepoznavne podobe podeželja, odmaknjenega mesteca, z oznako alegorije ujetništva tradicionalnih vrednot in družbenih normativov majhne skupnosti, kjer monotono vaško življenje razburka presenetljiv preobrat, s katerim nas avtor spodbudi k premisleku in upanju v boljši jutri. Občutje ujetosti, tradicionalno (za)varovanje in človeške oziroma družbene anomalije so značilni tudi za madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, ki je v Sloveniji dobro poznan, a bo njegov romaneskni prvenec Satanov tango tokrat prvič deležen slovenskega prevoda. Odročna vasica avtorjevega romana prinaša zgodbo mračnega obupa, kjer sta umazanija in smrad čustveno otipljiva, v izkazovanju zloveščega – tistega, kar se skriva pod površjem sveta in posameznika – pa bosta bralec ali bralka našla tudi pot do postopnega spoznanja. Skozi preteklost, sedanjost, resničnost in domišljijo bomo na pot stopili še z britansko pisateljico Bernardine Evaristo, ki bo predstavila svoje delo Manifest: nikdar odnehati, nekonvencionalno izpisane spomine, intimno, močno in navdihujočo izpoved, v kateri se izpostavijo številna družbena vprašanja, kot so rasa, razred, feminizem, spolnost in staranje, ter znotraj katerih nas avtorica popelje vse do končnega zmagoslavja – kako na življenjski poti ostati zvest samemu sebi. V programu Fabula Hub bo tokrat nastopila ena najobetavnejših mlajših španskih avtoric, Cristina Morales, ki se bo predstavila s svojim romanesknim prvencem Bojevniki, delom, ki je morda roman, morda gledališka igra ter skozi fikcijo pripoveduje resnično zgodbo o reprezentaciji in realnosti, vsiljenih radikalizmih in avtentični transgresiji, umetnosti kot sredstvu provokacije ter pomeni oster krik proti današnji družbi.
Ob premikih z minulega v sodobnost in z mislijo za prihodnje bodo iz literature v širni svet letošnji avtorji Fabule predstavljeni v pogovorih z izbranimi moderatorji. Poskrbljeno bo tudi za profesionalno branje njihovih del v slovenščini in spremljevalni program, s katerim bomo omogočili kar največji mogoči prenos med literaturo in občinstvom, javnim prostorom oziroma diskurzom. Ob osrednjem dogajanju srečevanja s knjižnimi avtorji in avtoricami v Cankarjevem domu bo Fabula že tradicionalno ponudila tudi humanistični program Fabula v teoriji, ki bo pretresal vprašanje osebne in kolektivne preteklosti. Na vprašanja, kakšne nauke nam ponuja preteklost za delovanje v sedanjosti in kakšni obeti nas čakajo v prihodnosti, kako se pri tem povezuje vprašanje človekovega (osebnega) in kolektivnega (družbenega) spomina, kaj nam lahko ponudi retrospektiva in kaj (samo)refleksija, bosta kot gosta v Cankarjevem domu nastopila že omenjena Bernardine Evaristo in italijanski pisatelj Antonio Scurati, čigar delo M. Sin stoletja bo ob tej priložnosti izšlo v slovenščini. S tem bo festival Fabula tudi leta 2023 prepletel lokalno kulturno področje z mednarodnim, v slovenski prostor prinesel sveže prevode najboljšega iz svetovne književnosti, se prevpraševal o vlogi minulega, (samo)refleksiji sodobnega in mogočih projekcijah prihodnosti.
Osrednji gosti festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub vsako leto pospremijo tudi sveži prevodi knjig v slovenščino. Pogosto se ob tem zgodi, da so s festivalom Fabula pomembni avtorji sploh prvič prevedeni v slovenščino. Pomembno poslanstvo festivala je seznanjati slovensko bralstvo z relevantno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana. Vse knjige, ki izidejo v festivalski zbirki, so kot Beletrinine žepnice na voljo po ceni 10 evrov, saj festivalska želja tudi v prihodnje ostaja dostopnost knjižnega programa in širjenje bralne kulture med javnost oziroma bralstvo.