Pravočasno od doma
V prazničnem decembru je ljubljanski promet še bolj zgoščen kot običajno. Če ne želite zamuditi na prireditev, vam priporočamo, da se od doma odpravite dovolj zgodaj.
Zaradi tehničnih težav na strani italijanskega gosta je virtualno srečanje s pisateljem Antonijem Scuratijem predstavljeno na kasnejši termin, obiskovalkam in obiskovalcem današnjega dogodka se iskreno opravičujemo. Pogovor z avtorjem si bo moč ogledati kot posnetek virtualnega pogovora, ki ga bomo v dogovoru z avtorjevo agencijo posneli v čim hitrejšem času in ga objavili na spletni strani in družbenih omrežjih Fabule in Cankarjevega doma. Iskreno se opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Program Fabula v teoriji bo letos pretresal vprašanje osebne in kolektivne preteklosti, kakšne nauke nam ponuja preteklost za delovanje v sedanjosti in kaj si obetamo v prihodnosti, kako se pri tem povezuje vprašanje človekovega (osebnega) in kolektivnega (družbenega) spomina, kaj nam lahko ponudi retrospektiva in kaj (samo)refleksija. Kot gosta na omenjeno temo bosta v Cankarjevem domu nastopila svetovno odmevna britanska avtorica Bernardine Evaristo in italijanski avtor Antonio Scurati, čigar roman M. Otrok stoletja bo ob tej priložnosti tudi izšel v slovenščini.
Scurati je prodrl v srce fašizma, kot to uspe le redkim zgodovinskim knjigam.
Público
M. Sin stoletja je roman o Benitu Mussoliniju in njegovem vzponu na oblast ter metodah ustrahovanja, manipuliranja in vladanja. Pripovedovalec začne zasledovati njegovo zgodbo 25. marca 1919, ko je bila ustanovljena fašistična stranka Italije, in ji sledi skozi burno obdobje politične krize, začinjene z nenehnimi nemiri, katerih krona je zločinski uboj komunističnega poslanca in voditelja Giacoma Matteottija. Kmalu zatem je Mussolini prevzel vajeti in se zavihtel na oblast. Prvi del se izteče s slovitim govorom italijanskim poslancem v skupščini 3. januarja 1925.
Roman je napisan po resničnih dogodkih in sodi v zvrst dokumentarne oziroma zgodovinske literature. Pri tem si pomaga z množico fragmentov iz časopisov, korespondence in pričevanj sodobnikov, kar besedilu kljub njegovi fiktivni naravi podeljuje verodostojnost in prepričljivost. Z vzponom Giorgie Meloni na oblast je v sosednji Italiji zaznati ponoven porast desnice in neofašizma, kar govori o tem, da Italija še vedno ni povsem razčistila s preteklostjo. Prav zaradi tega je Scuratijevo delo o Mussoliniju še posebej pomembno in aktualno, saj razkriva ter pojasnjuje zgodovinske silnice, ki so mu omogočile oblast in suvereno obvladovanje vzvodov moči. Slog besedila je natančen, lakoničen, velikopotezen, esencialen, premišljen. V romanu nastopa izredna množica zgodovinskih oseb, vendar je osrednja pozornost namenjena Benitu Mussoliniju. Avtor je moral za genezo romana proučiti številne zgodovinske vire in pričevanja. Nedvomno bo privlačno napisano delo o Mussoliniju pritegnilo tudi pozornost slovenskega bralca, morda mu bo v pomoč, da bo lažje razumel in se zlahka vživel v polpreteklo dogajanje, v mračno poglavje iz ne tako oddaljene preteklosti. Scuratijevo besedilo je berljivo, tekoče, pripovedno razplasteno in bogato, tu pa tam ironično ter kljub mračni tematiki duhovito.
Antonio Scurati (1969), sodoben italijanski pisec in esejist, je v Milanu študiral filozofijo, šolanje pa nadaljeval na elitni École des hautes études en sciences sociales (Visoki šoli za družbene vede) v Parizu. Deluje kot profesor na univerzi v Bergamu, kjer se med drugim ukvarja z značilnostmi medijskega govora o zgodovinskih dokumentih. Kot esejista ga privlačijo teme zla, nasilja, manipulacije in sprevračanja, kar potrjujejo njegovi eseji. Scurati je za prvi del kvarteta zgodovinskih romanov o Benitu Mussoliniju – z začetkom leta 1919 in zaključkom 1945 – dobil prestižno nagrado strega. Takoj ob izidu je bilo prodanih pol milijona izvodov. V pripravi so prevodi v 39 jezikov in po romanu bo posneta televizijska serija. Septembra 2020 je izšel drugi del tetralogije z naslovom L’uomo della provvidenza (Mož previdnosti), zgodba o Mussoliniju med letoma 1925 in 1932. V slovenščino je Janko Petrovec nedavno prevedel roman Nezvesti oče (Mladinska knjiga, 2016).
Dogodek bo hibridne narave, pogovor v Cankarjevem domu z avtorjem (ki bo nastopil virtualno) bo vodila Matejka Grgič.
Dogodek bo tolmačen v slovenščino.
Brezplačne vstopnice
.... ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,