Kvartet saksofonov NOVUS & Sara Čano, violončelo

Kvartet Novus
Maksim Gal-Šehić, sopranski saksofon
Nejc Zavratnik, baritonski saksofon
Vid Verdinek, tenorski saksofon
Anže Klančar Jurjavčič, baritonski saksofon
*
Sara Čano, violončelo
Aleksandra Pavlovič, klavir

Spored:
Alexander Glazunov (1865–1936): 
Kvartet za saksofone v B-duru, op. 109
I. Partie 

Milko Lazar (1965):
Koncert za kvartet saksofonov št. 1
Spleen '99 
Hommage to Mr. Rifi 

Alfred Desenclos (1912–1971):
Kvartet za saksofone
I., II., III. stavek 

*

Ludwig van Beethoven (1770–1827): 
Sonata za violončelo in klavir v A-duru št. 3, op. 69

Sara Čano (2000): 
Laylat fi Duat (Noč v Duatu)
 

Kvartet Novus je komorna zasedba štirih klasičnih saksofonistov. Sestavljajo jo Maksim Gal (sopranski saksofon), Nejc Zavratnik (altovski saksofon), Vid Verdinek (tenorski saksofon) in Anže Klančar Jurjavčič (baritonski saksofon), vsi redni dijaki četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Redno nastopajo, tekmujejo in izpopolnjujejo svoje znanje. Tako so v kratkem obstoju sodelovali že na veliko koncertih in prireditvah ter imeli tudi samostojni recital v Leskovcu pri Krškem. Udeležili so se seminarjev Kvarteta saksofonov Xenon in kvarteta iz Stockholma, julija 2023 pa mojstrskega tečaja enega najbolj priznanih saksofonskih kvartetov, Habanera. Slednji je potekal v okviru poletne šole SaxGo 2023 v Novi Gorici. Maja 2023 so bili zmagovalci tekmovanja komornih zasedb v Trevisu, trenutno pa so v pripravi na 53. državno tekmovanje Temsig.

Triindvajsetletna Sara Čano se je violončelo začela učiti s svojo mamo, prof. Aleksandro Čano Muharemović. Po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana se je vpisala na študij na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri profesorju Julianu Stecklu, sedaj pa nadaljuje študij pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2017 je v Astani (Kazahstan) v finalu 10. mednarodnega tekmovanja za mlade glasbenike Čajkovski igrala Koncert za violončelo in orkester Edouarda Laloja s spremljavo Evrazijskega simfoničnega orkestra in si s tem priborila naziv lavreat tega tekmovanja kot prva predstavnica Slovenije v zgodovini tega tekmovanja. Sodelovala je s številnimi mednarodno priznanimi umetniki, med katerimi so Daniel Rowland, Maja Bogdanović, Anthony Hewitt, Yuri Tkachenko, Vladimir Milošević in drugi. Imela je številne recitale in koncerte v Sloveniji, Rusiji, Italiji, Kazahstanu, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Republiki Severna Makedonija, Belgiji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, na Češkem, Madžarskem in Norveškem. Skupaj z Nikolo Pajanovićem, Lauro de Wolff in Rebeko Skok igra v Godalnem kvartetu Opifex.

Izjemna slovenska pianistka Aleksandra Pavlovič (rojena 1978) je tenkočutna, tehnično podkovana umetnica, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. Njena izrazna širina, empatija in izrazit občutek za odrskega partnerja pa jo uvrščata med iskane in cenjene komorne glasbenice in korepetitorke. Svojo pot je začela v Glasbeni šoli Postojna, šolanje pa nadaljevala najprej v Slovenski glasbeni matici v Trstu in pozneje v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Po maturi na Gimnaziji Postojna je leta 1997 vpisala študij klavirja na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi. Študirala je pod mentorstvom znamenitih profesorjev Leva Naumova in Vladimirja Viarda ter leta 2002 z odliko opravila diplomski nastop. Kot najuspešnejša tuja študentka je nato še istega leta vpisala podiplomski študij pri profesorju Andreju Dievu in ga prav tako opravila z odliko. Njen obsežni repertoar obsega poleg pianistične literature tudi večino komornih del, napisanih za violino, violončelo in glas, pri čemer redno sodeluje s priznanimi glasbeniki. Njena prva zgoščenka Chopin, Dialogi posneta z vrhunskim ruskim violončelistom Olegom Bugajevom je izšla leta 2010 v založbi ZKP RTV Slovenija in Mednarodnega kulturnega društva Soglasje. Kot pedagoginja in korepetitorka je bila 13 let zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica, sedaj pa deluje na Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani in kot umetniška sodelavka na ljubljanski akademiji za glasbo. Udejstvuje se tudi kot predavateljica na seminarjih ter kot prevajalka strokovne literature (prevoda: A. Boissier: Liszt pedagog in S. Isserlis: Kje je pristala Beethovnova obara) in avtorica člankov v strokovnih revijah in časopisih (Glasna, Virkla idr.).