Dr. Svetlana Slapšak: Vladarji, bojevniki, svetniki, bitke

Osnova balkanskih naracij – tu mislim na književnost, ustno književnost, gledališče, opero, film in strip, so večinoma junaške zgodbe, v katerih prevladujejo moški. Rimski imperatorji, rojeni na Balkanu, bizantinski, turški vladarji, potem pa bojevniki, uporniki, kralji, hajduki, vitezi, svetniki-avanturisti, ter slavne bitke. Prvo vprašanje je seveda, kaj je Balkan oz. kje so njegove meje. Ko opredelimo prostor, bitke šele dobijo pomen. Številne takšne zgodbe so »prevodi« zgodovinskih likov in dogodkov v nacionalne mite. Veliko pa jih izraža povsem drugačne etične, politične, družbene in kulturne ideale. V predavanju omenjam tako prve – Aleksander Veliki, Konstantin, Marko Kraljević, Skenderbeg, Njegoš, Karađorđe, kot druge – Ciril in Metod, Stefan Lazarević, Riga iz Fer, Vuk Karadžić ... Slavne bitke so, razen književnih in peformativnih zvrsti, spodbudile tudi pomembna dela likovne umetnosti, kiparstva in slikarstva.

Posebej pomembni so kulturni junaki, ki so preučevali, odkrivali, interpretirali Balkan ter  pionirsko, izjemno in slavno mesto zavzemajo Slovenci – Kopitar, Miklošič in drugi.