Irena Cerar: Zakaj potrebujemo naravo in zgodbe

Z vstopnico predavanja v okviru Pozitivne psihologije: Irena Cerar: Zakaj potrebujemo naravo in zgodbe si lahko 11. aprila brezplačno ogledate razstavo V vrtincu sprememb.

Leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da prvič v zgodovini človeštva več ljudi po vsem svetu živi v mestnih predelih kot na podeželju. A ne glede na urbani razvoj so naši možgani in naš nevrološki sistem ustrojeni tako, da potrebujemo povezavo z naravnimi krajinami. Tudi naša telesa so narejena za gibanje, za hojo, ne za sedenje. Ko hodimo, imamo priložnost, da prostor doživimo postopoma in s celim telesom, narava pa nam lahko predstavlja eno redkih oaz svobode. A kaj storiti, če te potrebe in povezave ne čutimo? Kako jo privzgojimo svojim otrokom? Če gibanje v naravi povežemo s še eno prastaro in temeljno potrebo, lakoto po dobrih zgodbah, se lahko zgodi marsikaj. Zgodbe nas lahko povežejo z naravo ter med seboj, saj hranijo odnose ter gradijo skupnost. 

Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:
•    Ali se potreba po stiku z naravo s sodobnostjo družbe preraste? 
•    Zakaj potrebujemo gibanje v naravi odrasli in zakaj otroci?
•    Kako lahko poglobimo doživljanje prostora in narave?
•    Kako ohranimo vedoželjen odnos do sveta? 
•    Ali nam zgodbe (pripovedovanje ali branje) pri tem lahko pomagajo?
 

Irena Cerar je avtorica serije priljubljenih družinskih izletniških vodnikov, Pravljičnih poti. Kar 15 let je bila urednica otroške revije National Geographic Junior, kjer je navduševala otroke za raziskovanje in varovanje sveta. Je tudi uveljavljena pripovedovalka ljudskih pravljic, ki nastopa za otroke in odrasle na vseh vidnejših tovrstnih prireditvah pri nas. Je planinska vodnica in interpretatorka dediščine s certifikatom Interpret Europe, zato neprestano išče načine, kako navduševati za poglobljeno doživljanje naravne in kulturne dediščine. V zadnjem vodniku Pravljične poti brez meja je z zgodbami in izleti raziskala zamejstvo, slovenski kulturni prostor preko naših meja. O tem je napisala tudi svoj literarni prvenec, Potepuške okruške, ki so prejeli nagrado na najboljši potopis leta 2022.