Kultura vsak teden pri vas
Prijavite se na
E-novice cankarjevega doma
Novosti programa, napovedi, zgodbe in zakulisja in druge zanimivosti vsak teden v vašem e-poštnem nabiralniku.
Predavanje
Predavanje temelji na raziskavi, ki preučuje razmerje med modrostjo in dobrim počutjem v starejši dobi. Kljub fizičnemu in psihološkemu upadu se izkušnja staranja razlikuje med posamezniki. Rezultati raziskave razkrivajo povezavo med večjo modrostjo in večjim zadovoljstvom z življenjem, boljšo samopodobo in manj depresije.
Modrost že dolgo ni pritegnila večje pozornosti raziskovalcev iz psihologije. Vendar pa v zadnjih tridesetih letih v tem pogledu opažamo večje zanimanje, objavljenih je bilo več znanstvenih prispevkov na temo modrosti. Morda gre za iskanje nečesa, kar bi nam lahko pomagalo pri spoprijemanju z dinamičnim vsakdanjikom, preobremenjenostjo z ogromno količino informacij in vedno večjim številom odločitev, ki jih moramo sprejeti v vedno krajšem času. Po drugi strani pa morda poskušamo razumeti, kaj bi modrost lahko pomenila v današnjem kontekstu. Zelo verjetno sta resnični obe domnevi. Tradicionalno smo modrost povezovali s pridobivanjem življenjskih izkušenj, zato smo starejšim ljudem, ki imajo tovrstnih izkušenj največ, pripisovali večjo modrost. Predavanje bo namenjeno premisleku, kako je modrost opredeljena v psihologiji, kako jo je mogoče izmeriti, kaj se z modrostjo zgodi v starosti in kako lahko modrost povežemo z zdravjem. Govorili bomo tudi o tem, kaj prispeva k razvoju modrosti in k čemu lahko pripomore modrost ne glede na našo starost.
O predavateljici:
Marlena Plavšić je magistrirala in doktorirala iz psihologije na Fakulteti za humanistične in družbene vede Univerze v Zagrebu, magistrirala pa iz antropologije na Prirodoslovno-matematični fakulteti iste univerze. Pomemben del njenih delovnih izkušenj je psihosocialno delo v lokalni organizaciji Suncokret. Danes predava psihologijo v okviru humanističnih, glasbenih in zdravstvenih ved Univerze Juraja Dobrile v hrvaškem Pulju. Pri svojem znanstvenem in strokovnem delu se ukvarja predvsem s temami izobraževanja in človekovih pravic.
Predavanje obravnava fenomen starizma, ki se lahko kaže kot sočuten ali sovražen. Prvi del predavanja raziskuje, kako so zdravstvene in socialne storitve za starejše v preteklosti upravičevale negativne stereotipe o starosti. Drugi del pa se osredotoča na to, kako so se v zadnjih petdesetih letih te politike začele obravnavati kot neupravičen privilegij starejše generacije.
Starizem je proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminiranja ljudi na podlagi njihove starosti. Sočutni starizem se nanaša na obliko starizma, ki se pojavi, ko ljudje poskušajo (včasih pretirano) pomagati starim ljudem. Pomoč utemeljujejo na negativnih stereotipih in predsodkih o starosti, na primer, da so stari ljudje močno opešani in težko poskrbijo zase. Sovražni starizem pa se nanaša na vrsto starizma, ki vključuje nestrpnost ali neposredno diskriminacijo starih ljudi. Pojavi se takrat, ko so stari ljudje dojeti kot privilegirana družbena skupina, ki si prisvaja vse večji del skupnostnih virov. V prvem delu predavanja bo predstavljeno, kako je bilo uvajanje zdravstvenih in socialnih storitev za stare ljudi v prvi polovici 20. stoletja legitimirano s pripisovanjem negativnih lastnosti, kot so šibkost, odvisnost in nizek družbeni status, starim ljudem. Slednje je bilo skozi prizmo sočutnega starizma razumljeno ne le kot pravično nadomestilo za delo in nekdanje zasluge, temveč tudi kot način spopadanja z negotovostjo in trpljenjem v zadnjem obdobju življenja. V drugem delu predavanja bo prikazano, kako so bile politike socialnega varstva namenjene pomoči starim ljudem v zadnjih petdesetih letih reinterpretirane kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, privilegirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, kar je ustvarilo plodna tla za krepitev sovražnega starizma.
O predavatelju:
Asist. dr. Otto Gerdina je raziskovalec na Fakulteti za družbene vede in direktor zavoda OPRO. Na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij se ukvarja z medijskimi reprezentacijami starosti v slovenskih časopisih kot tudi z javnimi stališči, povezanimi s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Rezultate raziskovalnega dela redno predstavlja na domačih (letna srečanja SSD) in tujih konferencah (IAGG-ER, letno srečanje ESA). Aktivno sodeluje v domačih in mednarodnih znanstvenih združenjih, od leta 2023 je vodja Sekcije za sociologijo časa, ki deluje pod okriljem slovenskega sociološkega društva, član odbora sekcije za sociologijo staranja pri Mednarodnem sociološkem združenju (ISA) in mednarodnega omrežja PAAR-net, kjer sodeluje pri razvoju participatornih raziskovalnih pristopov, ki vključujejo stare ljudi. V letih 2018–20 je sodeloval v evropskem omrežju za zmanjševanje socialne izključenosti v starosti ROSEnet in pri ustanovitvi mreže za boj proti revščini EAPN Slovenija. Doslej je za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).
.... ki boste izvedeli, katere koncerte, predavanja, gledališka in plesna gostovanja in drugo pripravljamo v Cankarjevem domu,