Pax Cultura – Mir skozi kulturo je slogan mirovnega gibanja, ki naj prinese mir vsem narodom in s kulturo prepreči vsako možnost vojne. Pravo pojmovanje kulture je treba vedno znova in znova pojasnjevati in jo vcepljati v človeško zavest, da bi jo človeštvo začelo doživljati kot nekaj svetega, da se nikoli ne bi pregrešilo zoper kulturne vrednote in hkrati zoper samega tvorca in nosilca teh vrednot – človeka. Zavest sveta naj se pridobi s kulturo, presega z lepoto in znanjem in naj zmaga vseobsegajoča in vse razumevajoča duhovnost. Kjer je kultura, je tudi mir. In v tem je tudi dosežek in prava rešitev najtežjih družbenih problemov. Kultura je zbiranje najvišje dobrote, najvišje lepote, najbolj vzvišenega znanja.

Namen prireditve je širiti vse najboljše iz starodavne in sodobne misli s področij umetnosti, znanosti in duha in njihova skupna lepota oblikuje tisti veliki koncept kulture, ki nakazuje odrešitev človeštva. Iskreno želimo, da bi luč iz mavrice teh dosežkov navdihnila vsa srca, vse narode in vse veroizpovedi k bratstvu in napotila k mirnemu razvoju.

Indija je država visoke kulture in duhovno kultiviranih prebivalcev z znanjem, zbranim in ohranjenim iz davnih časov. Mnogi ljudje so izkusili magnetizem Indije. Skrivnost njene velike privlačnosti je predvsem v kontinuiteti njene kulturne tradicije. Na svetu ni nobene države, v kateri bi se tako kot v Indiji ohranila večstoletna kulturna tradicija. Usoda in bogovi so želeli, da bi bila na našem planetu vsaj ena država, ki bi lahko jasno in prepričljivo predstavljala evolucijsko bistvo kulture in lepote. 

PROGRAM

Petek, 22. novembra 2024
17.00 – 18.30
Predavanje: Razumevanje in vrednotenje indijske klasične glasbe in ritma
Rohan Dasgupta, maestro na sitarju & Pandit Udai Mazumdar, maestro na tabli
Odmor: 30 minut
19.00 – 20.30
Koncert tradicionalne indijske klasične glasbe
Rohan Dasgupta: sitar & Pandit Udai Mazumdar: tabla
 
Sobota, 23. novembra 2024
17.00 – 18.45
Predavanje: Sporočilna večplastnost indijskih mitov
Biljana Dušić, dr. med.
Odmor: 15 minut
19.00 – 20.30
Gledališka predstava: Igra o Srednjem (Madhyamavyāyoga)
Zgodnja klasična sanskrtska enodejanka (3. st. n. št.) znamenitega sanskrtskega dramatika Bhase
Prevod in režija: doc. dr. Luka Repanšek, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Izvedba: Staroindijsko gledališče Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Glasbena spremljava: Rohan Dasgupta, maestro na sitarju 

Predstava bo izvedena po načelih staroindijskega gledališča in v sanskrtu s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.

Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2013, in sicer za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino.

Nominirani prevodi za Jermanovo nagrado 2024, ki jih je izbrala tričlanska strokovna komisija DSKP v sestavi dr. Nada Grošelj (predsednica), dr. Nadja Dobnik in dr. Tomo Virk, so: Gananath Obeyesekere: Meduzini lasje: esej o osebnih simbolih in verskih doživetjih (Založba /*cf., 2023) v prevodu Bogdana Lešnika, Michel de Montaigne: Eseji I–III (Založba Beletrina, 2023) v prevodu Branka Madžareviča in Vilém Flusser, Louis Bec: Vampyroteuthis infernalis: Razprava s poročilom Znanstvenega inštituta za paranaturalistične raziskave (založba Membrana, 2022) v prevodu Mihe Mareka.

O nominiranih prevodih se bo s prevajalcem Brankom Madžarevičem in Miho Marekom ter odgovorno urednico založbe *cf. Amelio Kraigher, ki zastopa pokojnega prevajalca Bogdana Lešnika, pogovarjala Nada Grošelj. Pogovoru sledi razglasitev in podelitev Jermanove nagrade za leto 2024. Za glasbeni program bo poskrbel Jani Kovačič. 

V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

Jermanovo nagrado v okviru programa literarnih prireditev sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Prireditev sofinancira Mesta občina Ljubljana.  

Predavatelj Miroslav Kert bo skušal odgovoriti na vprašanja, kako je potekalo delo od pobude za gradnjo in do zgraditve Kulturnega doma Ivan Cankar (KDIC). 

»Včasih je bilo na gradbišču hkrati tudi petsto ljudi,« se spominja Miro Kert, upokojeni ekonomist, ki je kot direktor delovne organizacije KDIC (Kulturni dom Ivana Cankarja) od spomladi 1978 do jeseni 1982 vodil gradnjo Cankarjevega doma. Bil je čas inflacije, za uvoz zaprtih meja, prvih resnejših znakov razpadanja jugoslovanske verzije socializma. Marsikateri čeri se je bilo treba izogniti na dolgi plovbi proti nacionalni kulturni ustanovi, ki že desetletja pušča močan pečat, ne le v Sloveniji, ampak tudi navzven. 
…
»Gradnjo je vodil operativni štab, ki ga je imenoval odbor udeležencev (investitorjev, op. avt.). Štab je vodil Janez Zemljarič, jaz sem bil njegov namestnik. Po letu 1980, ko je Zemljarič postal predsednik republiškega izvršnega sveta, je vodenje štaba prevzel Borut Miklavčič. Štab je imel sedež v enajstem nadstropju Ljubljanske banke, vsak ponedeljek zvečer smo imeli sejo. Med gradnjo je odbor udeležencev prepustil štabu pravico, da po potrebi imenuje posamezne delovne skupine, ki so bile zelo pomembne, od tiste za strojne instalacije do tiste za akustiko, v vsaki od njih je bilo na desetine strokovnjakov. Njihovo sodelovanje pri gradnji CD je bilo neverjetno, lahko rečem, da so bili veseli, da so sodelovali. Glede na projekt izvedenih del so na gradbišču vsak za svoje področje vrisovali spremembe in prilagoditve, ki so nastajale med gradnjo. V upravi delovne organizacije, sedež je imela v montažni hiši Jelovica na gradbišču, smo preverjali in analizirali, ali so dela opravljena v skladu s časovnim načrtom oziroma kje smo v zaostanku.« Iz intervjuja, ki ga je z Mirom Kertom, prvim direktorjem Cankarjevega doma, za Delo pripravil Gorazd Suhadolnik. 

Leta 2024 praznujemo 300. obletnico rojstva filozofa, ki morda kot še nihče drug v idejni zgodovini Zahoda ni pustil tako neizbrisljivih misli: Immanuela Kanta. 

To, da boga nismo zmožni dokazati, nam daje svobodo vanj verjeti – ali pač ne (1781); bodimo pogumni, drznimo si razmišljati z lastnim razumom ali pa nas bodo vodili drugi (1784); sočlovek naj nam nikoli ni zgolj sredstvo, ampak zmeraj hkrati tudi cilj delovanja (1792), živimo naj v republikanskih državah, katerih meddržavne odnose bo urejala k večnemu miru usmerjena zveza narodov (1795).  

Brez Kanta, prvega imena razsvetljenske filozofije, čeprav v svojem univerzalizmu sicer tudi ne brez napak, se na te vrednote vsaj od časa francoske revolucije naprej ne bi ne zmogli ne uspeli zanašati, kaj šele da bi se v današnjih premenah svetovnega reda zanje toliko bali. Sta posameznikovo dostojanstvo in svoboda, svetinji liberalnih demokracij, morda res le zahodni kaprici? 

Brez razsvetljenstva v Evropi danes ne bi imeli ne enakopravnosti žensk niti z demokratičnimi ustavami urejenih družb.Razsvetljenstvo je Evropi tlakovalo pot, po kateri je civilizacijsko, kulturno in tehnološko neizmerno napredovala, a je njegovadolžnica še danes: ne samo da je njen na videz sijajni vzpon terjal veliko žrtev po vsem svetu, tudi samega razsvetljenstva še ni dosegla.     

Ob dveh pogovornih večerih z gosti svetovnega pomena v Cankarjevem domu in konferenci v soorganizaciji Goethe-Instituta, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Cankarjevega doma, ki se bodo ukvarjali z aktualnostjo razsvetljenstva, Kanta ter njegovega pojmovanja vojne in miru, bomo z novembrsko razsvetlitvijo glavnega pročelja naše največje kulturne institucije – Cankarjevega doma – skušali še bolj nazorno prikazati, kako aktualne so razsvetljenske ideje in katere misli tega obdobja so se vpisale v kulturno-politični kanon Evrope. Ideja svetlobne instalacije je, da bo ob Kantu in z njim prikazovala tudi misli avtorjev in avtoric, na katere je königsberški filozof vplival ali pa so iz njegove filozofije izhajali. 

S projektom Mische Kuballa »Kant in drugi ...«, ki bo na ogled od 6. do 20. novembra 2024, želimo pokazati, da sta demokracija in svoboda izražanja neločljivi vrednoti, ohranitev katerih je dolžnost zlasti evropskih držav. Pravzaprav gre za poziv, naj si sprva sploh zamislimo osnovne pogoje za mirno sobivanje ter nato te pogoje tudi zagotovimo in jih uresničimo za vse prebivalce sveta. 

Umetnik se s projektom tesno navezuje na prizadevanja Goethe-Instituta, ki poskuša po vsem svetu s pomočjo jezika in kulturnega sodelovanja povezati narode in države. Predpogoj za to pa je, da si medsebojno pozorno prisluhnemo in skušamo razumeti nasprotno stališče, ter s tem sploh vzpostavimo temelj za nemara celo ognjevite debate, ki smo jim priče v aktualnih diskurzih.  

Morda ni naključje, da je Johann Wolfgang von Goethe, veliki nemški književnik in Kantov razsvetljenski sodobnik, čigar jezikovno-kulturni inštitut, torej Goethe-Institut, praznuje letos v Sloveniji 20. obletnico obstoja, sklenil svoje življenje z besedama »Več luči« (Mehr Licht).  
 

***

Ob pogovornih večerih z gosti svetovnega formata v Cankarjevem domu in konferenci v organizaciji Filozofske fakultete, ki se bodo ukvarjali z aktualnostjo razsvetljenstva, Kanta ter njegovega pojmovanja vojne in miru, bomo z novembrsko razsvetlitvijo glavnega pročelja Cankarjevega doma skušali še bolj nazorno prikazati, kako aktualne so razsvetljenske ideje in katere misli tega obdobja so se vpisale v kulturno-politični kanon Evrope.

Od SR, 6., do SO, 9. novembra od 9. do 18. ure
KANT 3000

6. novembra ob 19.30
Pogovorni večer
Kant kot vojni hujskaš? O aktualnosti Kantove mirovniške teorije
Sodelujeta: Zdravko Kobe, Otfried Höffe.
Klub CD

7., 8. in 9. novembra od 10.00 ure dalje
Konferenca
Vojna in mir po Kantu
Sodelujejo: Corina Mieth, Daniel Elon, Ognian Kassabov, Petar Bojanić, Attay Kremer, Roberta Picardi, Hector Jimenez Garcia, Bojana Jovićević, Levi Haeck, Caecile Varsllev Pedersen, Martin Hergouth, Gregor Schäfer, Anna Enstrom, Yuval Kremitzer, Igor Cvejić, Goran Vranešević, Aleksei Krouglov, Samuel Uzoh
Dvorana Alme Karlin

7. novembra ob 19.30
Pogovorni večer
Vojni Kant
Sodelujeta: Goran Vranešević, Maurizio Ferraris
Dvorana Alme Karlin

8. novembra ob 19.30
Pogovorni večer
Nedomačni Kant
Sodelujeta: Alenka Zupančič, Dominik Finkelde
Dvorana Alme Karlin

V sodelovanju z Goethe inštitutom Ljubljana in Filozofsko fakulteto UL

Na letošnjo Vilenico prihajajo tudi gostje s Češke, saj Vilenica vse od svojih začetkov namenja pozornost tako manjšim kot večjim literaturam. Letos v središče postavlja sodobno književnost Češke in prinaša Antologijo sodobne češke književnosti Minout se přesně.

Sodelujejo: Lenka Kuhar Daňhelová, Sylva Fischerová, Petr Hruška in Dora Kaprálová

Pogovor bo potekal v češčini s prevodom v slovenščino; tolmači Maša Šraml.
 

22. MEDNARODNI KOMPARATIVISTIČNI KOLOKVIJ v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost in v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani bo letos potekal v Cankarjevem domu in Centru Rog. Letošnja naslovna tema kolokvija je ZGODOVINA PRIMERJALNE KNJIŽEVNOSTI V SREDNJI EVROPI, območju, na katero se festival Vilenica osredinja vse od svojih začetkov.

ČETRTEK, 5. 9.
9.00–13.00 in 15.00–19.00 22. Mednarodni komparativistični kolokvij: ›Zgodovina primerjalne književnosti v Srednji Evropi‹ (1. del)
Vodi: Blaž Gselman (Slovenija), Tone Smolej (Slovenija), Kaitlyn Sorenson (ZDA) in Blaž Zabel (Slovenija)
Referenti: Norbert Bachleitner (Avstrija), Vladimir Biti (Avstrija), Róbert Gáfrik (Slovaška), Suman Gupta (Anglija), Péter Hajdu (Kitajska),  Paweł Marcinkiewicz (Pojska), Antoni Martí Monterde (Španija), Daniel Pietrek (Poljska), Kaitlyn Sorenson (ZDA), Zoltán Varga (Madžarska), Blaž Zabel (Slovenija) in Steven Tötösy de Zepetnek (Kitajska)
Kolokvij bo potekal v angleščini.

PETEK, 6. 9.
10.00–13.30 22. Mednarodni komparativistični kolokvij: ›Zgodovina primerjalne književnosti v Srednji Evropi‹ (2. del)
Vodi: Alen Albin Širca (Slovenija) in Tone Smolej (Slovenija)
Referenti: Varja Balžalorsky Antić (Slovenija), Alenka Jensterle Doležal (Češka), Irena Samide (Slovenija), Tone Smolej (Slovenija), Alen Albin Širca (Slovenija) in Miloš Zelenka (Češka)
Kolokvij bo potekal v slovenščini.

Festival med letoma 2024 in 2027 svoj vsebinski, idejni fokus usmerja v temo ›Krasni novi svet‹, letošnji festival bo pod geslom ›Ikar 2.0‹ posvečen umetni inteligenci, eno od osrednjih vprašanj festivala pa bo: »Kako človeška je (še) literatura?« 

Vuk Ćosić (Slovenija), Monika Herceg (Hrvaška), Simon Krek (Slovenija), Dušan Šarotar (Slovenija) in Jernej Županič (Slovenija)
Povezuje: Aljoša Harlamov

Pogovor bo potekal v angleščini s prevodom v slovenščino; tolmači Breda Biščak.

Sveže izdani introspektivni roman Vse luči Muanisa Sinanovića pripoveduje o uveljavljenem pisatelju, pripadniku druge generacije priseljencev, ki sredi tridesetih let po ločitvi in hospitalizaciji prijatelja iz otroštva ter njegovih samomorilnih mislih doživi eksistencialno krizo in duševni kolaps. Potem ko se s pomočjo zdravil in terapije začne znova sestavljati, se mu prvič v smiselno vzročno-posledično celoto začne oblikovati tudi pripoved lastnega življenja, s tem pa pod vprašaj pride tudi smiselnost njegovega pisanja. Odloči se za temeljito refleksijo svoje preteklosti in prepričanj: tranzicijskega kaosa in nacionalizma, izkoreninjenosti, smrti, duševnih bolezni, generacijske zavoženosti, jalovosti želje po priznanju, alternativnih scen in hedonizma, propadlosti progresivističnih pogledov na človeka pa tudi svojega narcizma in predvsem nezmožnosti pristnih odnosov. 

Muanis Sinanović (1989) je avtor štirih pesniških in treh proznih knjig – novele, zbirke kratkih zgodb in romanov. Uveljavil se je tudi kot kritik. Leta 2012 je prejel nagrado za najboljši prvenec leta, 2021 pa kritiško sito za zbirko Krhke karavane, najboljšo leposlovno knjigo po izboru slovenskih literarnih kritikov. Leta 2022 je prejel še Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika. Uvrščen je v različne antologije, med drugimi v Moj sosed na oblaku (Mein Nachbar auf der Wolke), antologijo slovenske poezije 20. in 21. stoletja, leta 2023 izdano pri založbi Hanser Verlag.

Društvo Marjan Rožanc bo letos podelilo že dvaintrideseto Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev v minulem letu. V žiriji so Nada Šumi, Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Barbara Pogačnik (predsednica), dobršen del tehtanja pa je bil dognan še z Manco Košir. Njenemu spominu bo posvečen del literarnega večera z nominiranimi za nagrado, ob koncu pa bo seveda tudi tradicionalna razglasitev nagrajenke ali nagrajenca. 
Dogodek bo povezovala doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.

V sodelovanju z Društvom Marjan Rožanc

Utelešena vera: Krščanska kritika digitalnosti An Embodied Faith: A Christian Critique of Digitality
Prof. dr. Noreen Herzfeld, St. John’s University, College of St. Benedict (ZDA) in ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije)

Krščanstvo je med vsemi večjimi religijami najbolj osredotočeno na utelešenje Boga v Jezusu, njegovo telesno vstajenje in ponovno udejanjanje v zakramentih. Digitalna revolucija je ponovno oživila vprašanja, ki so se že prej zastavljala v zgodnji Cerkvi, o dobroti materialnega sveta, transcendenci Boga in naših lastnih sposobnostih, da presežemo svoja materialna telesa. 

Sanje, arhetipi in umetna inteligenca
Doc. dr. Maja Gutman Mušič, ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije) in Univerza Alma Mater Europaea – Fakulteta ISH 

O arhetipski značilnosti sanj je pisal že Carl Gustav Jung, ki je pri svojih pacientih zaznaval tipične, ponavljajoče se vzorce. Danes lahko s pomočjo lingvističnih orodij umetne inteligence Jungovo tezo tudi empirično potrdimo. Predstavili bomo digitalni projekt »2020 Dreams: Toward a New Understanding of the Dreaming-Waking Continuum«, ki je lani izšel pri Stanford University Press, ter raziskavo v okviru projekta Fulbright, pri kateri smo na podlagi največje zbirke sanj (Sleep and Dream Database) identificirali in analizirali arhetipska stanja v sanjah. 

V sodelovanju z Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru nacionalnega raziskovalnega programa ARIS »Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena« in Društvom za primerjalno religiologijo.