Nastopajo: Nadia Roncelli, Martina Kafol, Hanzi Filipič
Povezuje: Matej Krajnc

Nastopajo: Mojca Andrej, Sanja Rozman, Barbara Hanuš, Igor Karlovšek, Jasmin B. Frelih
Povezuje: Meta Kušar
Glasbena spremljava: Matej Krajnc

Moderira: Selma Skenderović

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, pogojih za ustvarjanje v Sloveniji ter svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Adriana Kuči je novinarka in literarna ustvarjalka iz Sarajeva, ki zadnja leta živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah. Pri založbi Litera je 2022 izšel njen prvi roman v slovenskem jeziku Ime mi je Sarajevo. Roman je prejel zelo dobre odzive tako v bralski kot tudi medijski in strokovni javnosti. Nominiran je bil za najboljši prvenec, ki ga podeljuje Slovenski knjižni sejem, in za Cankarjevo nagrado. Pri Literi je 2024 izšel tudi njen drugi roman Noč, ko je preplavala reko.

Snježana Vračar Mihelač je bila rojena v Pulju. Deluje na slovenskem in postjugoslovanskem literarnem prizorišču. Je prejemnica več nagrad, med njimi prve nagrade za poezijo na regionalnem natečaju Ulaznica. Njen rokopis Kad zatvorim oči vidim modro je leta 2022 zmagal na natečaju Društva za afirmacijo kulture Presing (Srbija) za najboljšo zbirko pesmi in izšel kot njen literarni prvenec. Njene pesmi so bile prevedene v slovenski, angleški, albanski in makedonski jezik. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Alena Begić je bila rojena leta 1997 v Nemčiji. Že kot deklica se je preselila v Bosno in Hercegovino, kjer je končala osnovno šolo in gimnazijo. Odraščala je dvojezično, v nemškem in bosanskem jeziku. Po končani srednji šoli se je preselila v Slovenijo, kjer je trenutno doktorska študentka na področju filozofije. Dejavno piše v svojem maternem jeziku, bosanščini, svojo prvo zbirko zgodb Dan za ispravljanje je objavila pri hrvaškem založniku Durieux. Objavljala je v več regionalnih  revijah  in časopisih, npr. Fantom Slobode, Tema, Koraci ... Osvojila je štiri nagrade za kratko zgodbo. Kot gostja pa je sodelovala na nekaj festivalih v regiji, na katerih je predstavljala svojo prvo zbirko.  
 

Moderira: Selma Skenderović

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter o svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Svetlana Slapšak je bila rojena leta 1948 v Beogradu. Je kritičarka, znanstvenica, antropologinja, doktorica antičnih študij ter avtorica številnih del s področij antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot petdeset knjig, več kot štiristo znanstvenih študij, več kot tisoč esejev ter številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala v slovenščino. Živi in ustvarja v središču Ljubljane. 

Lidija Dimkovska (1971, Skopje) od leta 2001 živi v Ljubljani. Objavila je sedem pesniških zbirk, štiri romane, en ameriški dnevnik in zbirko kratkih zgodb, prevedenih v sedemnajst tujih jezikov, ter uredila štiri antologije. Prejela je vrsto nagrad, nazadnje makedonsko roman leta in regionalno Štefica Cvek za roman EMŠO. V slovenskem prevodu Aleša Mustarja so izšle njene pesniške zbirke Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje ter romani Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in EMŠO. 

Miomira Šegina je bila rojena v Srebrenici, odraščala je v Tuzli, od leta 1980 živi in dela v Sloveniji. Piše kratke zgodbe, novinarske članke, razmišljanja in potopise. Napisala je tri filmske scenarije (Dim v škatlici, Zaščitena vrsta, Nekaj je v zraku, in to ni cigaretni dim) in več dram. Je avtorica besedila za radijske igre Blejski zvon želja, Kapučino in Boben usode. Izdala je zbirko kratkih zgodb Skozi rdečo (2009), dvojezično knjigo Dve drami – dva jezika (2012) ter slikanici za otroke Krt Damjan (2016) in dvojezično knjigo Skrivnost Blejskega jezera (2022). V sodelovanju s Trubarjevo hišo literature je leta 2011 izvedla devetmesečni avtorski projekt Dvojina po južnjaško. Leta 2024 je napisala biografijo Janeza Iva Preskarja z naslovom Moje življenje, istega leta je izdala zbirko potopisov Svet je odprta knjiga.

Igra: Tina Vrbnjak
Avtorici besedila: Tina Vrbnjak in Ana Duša
Dramaturgija: Ana Duša
Tehnična podpora: Borut Bučinel
Izvršna produkcija: Mija Špiler
Produkcija: Zavod Margareta Schwarzwald in KUD S. N. G.

Na primeru vsem znanega motiva o uspavani lepotici želimo pokazati, kako pravzaprav vsa literatura odseva mišljenje časa, v katerem je bilo neko literarno delo zapisano in kako pomembno je to zavedanje za njegovo interpretacijo. Kako nam lahko pomaga razumeti razvoj človeške družbe, vendar samo v primeru, da se zavedamo, kako se je miselnost skozi čas spreminjala. 

Izbrali smo pravljico kot žanr, ki ga vsi poznamo, a malokdo ve, da je v nenehnem spreminjanju. V projektu bomo to pokazali skozi konkretne primere zapisov istega pravljičnega motiva, ki ga vsak čas interpretira v skladu s svojim razumevanjem določenega družbenega vprašanja. 

Motiv uspavane ženske (najbolj znane pod imenom Trnjulčica), ki je brez lastnega zavedanja in privolitve objekt moškega poželenja, v sodobnih refleksijah velja za enega najbolj problematičnih. Skozi razvoj motiva od italijanske verzije iz 17. stoletja, kjer je to dejstvo obravnavano humorno, do sodobnih interpretacij, v katerih ženska objektivizacijo odločno zavrača, bodo učenci in dijaki lahko oblikovali lastno stališče do enega ključnih vprašanj sodobne demokratične družbe, hkrati pa bodo skozi konkreten primer razumeli, zakaj je treba vso literaturo brati s kritično distanco do konteksta, v katerem je bila napisana.

Predstava bo vsebovala delno igrano pripoved z razlagalnimi elementi, v katerih bodo učenci in dijaki vabljeni k aktivni udeležbi. Predstavi bo lahko sledila tudi posebna delavnica, kjer bodo slušatelji dobili priložnost, da skozi voden proces v manjših skupinah sestavijo lastno verzijo pravljice.

 
Tina Vrbnjak je končala študij dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem je opozorila nase v Barčici za punčke Milene Marković in Robertu Zuccu Bernard-Marieja Koltesa v ljubljanski Drami in od leta 2009 je tudi članica njenega ansambla. Poleg tega je večkrat gostovala v Slovenskem mladinskem gledališču, Gledališču Glej in Cankarjevem domu. Je izrazito avtorska igralka, ki se vlog loteva z jasnim stališčem do sveta. Navdušuje z raznolikostjo igralskega izraza, lucidnostjo in humorjem. Ima status igralke prvakinje. Ustvarila je že nekaj avtorskih projektov, med njimi mokumuzikal Marie Curie – Hystérie,  teatralni pogovorni šov Kako ostanem lepa in svobodna in Alica, nekaj solilogov o neznosnosti časa. Poleg gledališča se posveča tudi filmu in sinhronizaciji risank na TV Slovenija. V zadnjem obdobju je na tem področju najbolj prepoznavna v nadaljevankah Ja, Chef! In Gospod profesor.
Za svoje delo je prejela Nagrado Veljka Marića za najboljšo mlado igralko na 23. Festivalu malih odrov Rijeka, Veliki plan Društva avdiovizualnih igralcev in Nagrado za najboljšo igralko 54. tedna slovenske drame.
 
Ana Duša je dramaturginja, pripovedovalka in pedagoginja, ki se posveča razvoju pedagoških metod z vključevanjem pripovedovanja in fizičnega gledališča). Kot gostujoča predavateljica je na omenjenem področju sodelovala s Filozofsko fakulteto UL, Pedagoško fakulteto UL ter različnimi osnovnimi šolami in gimnazijami. Sodelovala je pri projektu Zavoda Bunker Igrišče za gledališče ter zasnovala in vodila pedagoške procese v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, Zavodu za prestajanje kazni Ig, Romskem vrtcu Kerinov Grm idr. Poučuje na katedri za govor na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Od oktobra 2020 je vodja programa Mlado Mladinsko v Slovenskem mladinskem gledališču.
 
Mija Špiler je producentka in soavtorica različnih gledaliških in drugih kulturnih projektov. Pretežno se podpisuje pod produkcijo neinstitucionalnih predstav, pri svojem delu poseben poudarek namenja dobri predpripravi in postprodukciji projektov. V več kot 10 letih ustvarjanja je pomagala zasnovati in realizirati več kot 20 gledaliških predstav, številne med njimi se igrajo še danes. Od leta 2016 je tudi producentka vseh študentskih gledaliških produkcij in drugih projektov na AGRFT ter od leta 2023 tudi visokošolska učiteljica gledališke produkcije na AGRFT.
 

Valižanska avtorica Rachel Trezise (1978) je bila rojena v Rhonddi, rudarskem območju svoje dežele, nekakšnem valižanskem Zasavju, ki ga zaznamujejo tudi socialne težave. Literaturo je odkrila v srednji šoli, jo začela pisati sama, in nato bralce prepričala z deli, ki temeljijo na lastni izkušnji sveta ter obravnavajo revščino, nasilje, zlorabe, razredne položaje in spol. Za zbirko zgodb Fresh Apples (Sveža jabolka) je leta 2008 prejela nagrado Dylana Thomasa.

V prevodu Suzane Tratnik je leta 2023 pri založbi Beletrina izšel njen roman Šestnajst odtenkov norosti, njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino. Snov, ki jo predstavlja, je blizu številnim slovenskim bralcem, ki so v obdobju avtoričinega odraščali v manjših slovenskih krajih. Tri osrednje junakinje, zataknjene v rudarskem mestecu in modroovratniških poklicih, ustanovijo pankovski band The Boobs, ter, zaznamovane z odporom do provincialnosti svojega okolja, sanjajo o nečem večjem, nečem, kar presega tudi njih same. Svoje sanje pa krepijo tudi s pomočjo alkohola in drugih drog.

Pisanje Rachel Trezise zaznamujejo neposrednost in bližina malemu človeku pa tudi poskus socialne teme povezati v širšo sliko, ki presega identitetno politiko. Spol, razred in drugi družbeni dejavniki se v njenem pisanju pojavljajo skupaj.
 

Amanda Svensson (1987) se je rodila in odraščala v Malmu na Švedskem. Pisati je začela že zelo mlada, njen prvi roman Hey Dolly pa je izšel leta 2008. Študirala je primerjalno književnost na Univerzi v Lundu in kreativno pisanje na Visoki ljudski šoli v Skvödeju ter v švedščino prevedla dela Ali Smith, Tesse Hadley in Kristen Roupenian. Za roman Sistem, tako veličasten, da zaslepi je prejela nagrado Per Olov Enquist, namenjeno mladim avtorjem, in literarno nagrado časnika Svenska Dagbladet ter bila nominirana za nagrado Tidningen Vi. Roman je bil leta 2023 nominiran za mednarodno nagrado booker. Roman je v slovenskem prevodu Ive Klemenčič izšel leta 2024 pri Založbi Pivec.

Ko iz porodne sobe urgentno odnesejo enega od trojčkov in ga čez nekaj časa na videz povsem zdravega vrnejo materi in očetu, se zgodi metuljev učinek, ki požene v tek monumentalno sodobno družinsko sago Sistem, tako veličasten, da zaslepi Amande Svensson.

Kaj ima nevroznanstveni inštitut v Londonu skupnega s čermi na Velikonočnem otoku? Kaj oko v pavovem peresu s fotografijo Francesce Woodman? Kaj modra barva z izgubljenim globinskim vidom? In kako vse to povezujejo škržati?

V mojstrsko stkani pripovedi o nenavadni švedski družini, ki se pred našimi očmi kot sestavljanka zlaga po koščkih, nas avtorica zaslepi. Ko se nam oči nekoliko privadijo, nas zaslepi še enkrat in tako naprej. In ko na koncu iz rokava potegne zadnjega aduta, nas, prepričane, da smo končno povezali vse niti, pusti odprtih ust. Ves čas pa nam odkriva nove svetove in nas ob tem neizrekljivo zabava. 
 

Selma Asotić je v ZDA živeča pesnica iz Sarajeva, ki sodi med najmočnejše lirične glasove sodobne književnosti s prostorov nekdanje Jugoslavije. Poučuje na oddelku za primerjalno književnost Univerze v Massachusettsu. Njeno pisanje je dvojezično, zanj pa je prejela različne štipendije, nominacije in nagrade: denimo štipendijo Roberta Pinskega in druge nagrade na natečaju Brett Elizabeth Jenkins Poetry Prize, nominirana je bila za nagrado Pushcart, med drugimi pa je tudi dobitnica nagrade Stjepana Gulina.

Poleg izjemne pisne izraznosti se odlikuje tudi po branju v živo, s kakršnim se bo predstavila na tokratnem večeru. Premišljuje o feminističnih temah, o razmerjih med kulturnimi centri in periferijo ter veliko drugih aktualnih problemih, zato si obetamo bogato pesniško-intelektualno doživetje.
 

Evropska pobuda za mesta (EUI) si prizadeva krepiti celostne in participativne pristope k trajnostnemu urbanemu razvoju. Mestom nudi številne priložnost za razvoj inovativnih rešitev in krepitev kapacitet. Osrednja aktivnost Evropske pobude za mesta so razpisi za inovativne projekte (angleško Urban Innovative Actions − UIA), 

Dodatno podporo mestom v državah članicah nudil omrežje Urbanih kontaktnih točk (angleško Urban contact point - UCP) . Točke delujejo v nacionalnih jezikih in so vez med pobudo ter oblikovalci mestnih politik in strokovnjaki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V Sloveniji to vlogo opravlja IPoP - Inštitut za politike prostora.

Moderira: Selma Skenderović

Priseljenski avtorji in avtorice bodo na literarnem srečanju spregovorili o pomenu priseljenske književnosti, razmerah za ustvarjanje v Sloveniji ter svoji udeležbi na osrednjih literarnih večerih in festivalih pri nas.  

Barbara Rigler je diplomirala na primerjalni književnosti in sociologiji kulture ter končala znanstveni magisterij  na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Strokovno raziskuje povezavo branja in razgledanost v sodobni literaturi z literarnimi dosežki. Delala je v knjižnici, bila kulturna redaktorica na RTV Slovenija, poučevala slovenski jezik s književnostjo in organizirala kulturne dogodke. Trinajst let je že literarna producentka pri JSKD in odgovorna urednica revije Mentor. Posveča se literatom vseh starosti, ki pišejo v slovenščini in v svojih maternih jezikih.

Aleksandra Gačić je literarna kritičarka, ki se v svojem delu posveča predvsem afriški literaturi, podobam tujega v slovenski literaturi, literariziranim temam rasizma, drugosti, migracij itd. Recenzije redno objavlja pri Dnevniku, Vrabcu Anarhistu, Mentorju in Literaturi. Leta 2016 je v Vodnikovi domačiji v Ljubljani zasnovala Serijo o literaturi Afrik, leta 2021 pa je skupaj z Mašo Kagao Knez in Dalando Diallo soustanovila literarno-uprizoritveno Iniciativo Afrike.

Marijanca Ajša Vižintin je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Deluje na področju vključevanja učenk, učencev priseljencev v slovenski šolski sistem in razvija medkulturni model vključevanja. Raziskuje tudi izseljevanje Slovenk, Slovencev v tujino. Sodeluje v številnih domačih in mednarodnih projektih, povezanih z migracijskimi temami, udeležuje se slovenskih in tujih konferenc. Koordinirala je nacionalni projekt Le z drugimi smo (2016–2021), v katerem je sodelovalo več kot deset tisoč pedagoških delavk, delavcev. Je avtorica več znanstvenih člankov in znanstvene monografije Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev (2017). V letih 2013–14 in od 2024 naprej je sourednica znanstvene revije Dve domovini/Two Homelands.