Trajanje: 1 ura in 10 min vključeno z odmorom

Sara Ognjanovič, mezzosopran
Ana Potočnik, mezzosopran
Rebeka Dobravec, klavir

Spored

Claude Debussy (1862–1918): 
Ariettes oubliées (Paul Verlaine)
C'est l'extase (To je ekstaza)
Il pleure dans mon coeur (Joče v mojem srcu)
L'ombres des arbres (Senca dreves)
Paysages belges: Chevaux de bois (Belgijske pokrajine: Leseni konji)
Aquarelles, 1: Green (Akvareli 1: Zelena)
Aquarelles, 2: Spleen (Akvareli 2: Spleen)

Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973):
Fragment de le »Chanson violette« (Albert Samain) 
Večerna impresija (Igo Gruden)
Pesem (Pavel Karlin)
Pisma V. (Alojzij Gradnik)
Vizija (Pavel Karlin)

*

Robert Schumann (1810–1856): 
Frauenliebe und -leben (Ženska ljubezen in življenje) (A. von Chamisso)
1. Seit ich ihn gesehen (»Larghetto«) – Odkar sem ga videla
2. Er, der Herrlichste von allen (»Innig lebhaft«) – On, najveličastnejši od vseh
3. Ich kann’s nicht fassen, nicht glauben (»Mit Leidenschaft«) – Ne morem verjeti, ne morem verjeti
4. Du Ring an meinem Finger (»Innig«) – Ti prstan na mojem prstu
5. Helft mir, ihr Schwestern (»Ziemlich schnell«) – Pomagajte mi, sestre
6. Süßer Freund, du blickest (»Langsam, mit innigem Ausdruck«) – Dragi prijatelj, ti me gledaš
7. An meinem Herzen, an meiner Brust (»Fröhlich, innig«) – Na mojem srcu, na mojih prsih
8. Nun hast du mir den ersten Schmerz getan (»Adagio«) – Zdaj si mi povzročil prvo bolečino

Krištof Strnad (1999):
Romantika (I. Cankar)

Anton Lajovic (1878–1960): 
Poljub (I. Peruzzi)

Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): 
Počitek pod goro (Li-Tai-Po)
 

Mezzosopranistka Sara Ognjanovič je svojo glasbeno pot začela z igranjem klavirja v razredu Tatjane Šporar Bratuž in končala osem let nižje glasbene šole. Po zaključenih štirih razredih petja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Tatjani Vasle je začela študirati petje v Gradcu s prof. Hermine Haselböck-Littasy. V zadnjih letih je bila prejemnica treh prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Zagrebu, Beogradu in Mariboru. Nastopila je tudi kot tretji deček v predstavi Čarobna piščal W. A. Mozarta v ljubljanski operi ter kot druga dama na Akademiji za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu.

Dvaindvajsetletna mezzosopranistka Ana Potočnik je v svet glasbe vstopila v domačem Ljutomeru. Na tamkajšnji glasbeni šoli je leta 2009 začela igrati klavir pod mentorstvom profesorice Danijele Sabo. Leta 2017 se je odločila, da svoje znanje nadgradi na mariborskem konservatoriju, in sicer o glasbeni teoriji. Leta 2018 je začela tudi z urami petja pri profesorici Alenki Češarek Krnjak. Je dobitnica več nagrad kot solistka in kot članica Komornega zbora Orfej iz Ljutomera in ženske komorne zasedbe Terz Quartet. Od leta 2021 nadaljuje študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Pie Brodnik. Ano odlikujejo polnost in toplina glasu, intonančna in ritmična preciznost ter profesionalna odrska prezenca. Je navdihujoča umetnica, ki že pušča svoj pečat v glasbenem svetu. Od oktobra 2022 je zaposlena v Zboru Slovenske filharmonije, s katerim je že nastopila kot zboristka in solistka pod vodstvom priznanih slovenskih (Čopi, Fojkar Zupančič, Lah) in tujih dirigentov (Kaljuste, Pedersen, Layton).

Rebeka Dobravec zaključuje študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Od leta 2019 igra z Nežo Nahtigal in Taro Podbevšek v klavirskem Triu TRN, s katerim so bile izbrane za nastope v sklopu ciklov Solo e da camera, GM oder in GML. Predstavile so se tudi v mednarodnih ciklih Nei suoni dei luoghi 2023 in Musica Pordenone 2024. Sodeluje tudi z basbaritonistom Dimitrijem Savićem, s katerim sta leta 2022 na tekmovanju SGSM v Novem mestu osvojila drugo nagrado v kategoriji samospevi, pozneje istega leta pa izvedla več koncertov v sklopu ciklov Glasbene matice Ljubljana, GML in Simfonic Voices. S Triom Aeda je aprila 2024 na tekmovanju Artedea Arena osvojila prvo mesto in posebno pohvalo žirije za izvirno idejo in pristno izvedbo glasbeno-scenske točke. Rebeka koncertira tudi kot klavirska spremljevalka s številnimi inštrumentalisti in pevci. Od decembra 2023 sodeluje kot korepetitorka tudi s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. 

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani 
Mladinska vokalna skupina Glasbene matice Ljubljana (priprava zbora: Irma Močnik)
Dirigentka: Rahela Durič Barić
Glasbeni gib: Panda van Proosdij
Nino Mureškić, tolkala

Program letnega koncerta bo posegel po tradicijski literaturi različnih narodov, ki jo sodobnejši skladatelji venomer preoblačijo v aktualne zborovske preobleke. Z namenom spodbuditi domačo skladateljsko produkcijo je zbor pri Katarini Pustinek Rakar in Tinetu Becu naročil dve noviteti. Katarina Pustinek Rakar je v svoji skladbi Čez vsa kervica, pride pravica združila protestantske napeve s slovenskimi ljudskimi motivi, ki zaznamujejo tudi druge skladbe v uvodnem delu koncerta. Spored koncerta popelje še na Japonsko, v Indijo in Skandinavijo. Tamkajšnje ljudsko izročilo se bo v noviteti Razcep Tineta Beca spojilo s srčnim Balkanom, ki se bo izrisal tudi v izbranih ljudskih napevih iz Bosne in Makedonije. Drugi del bodo zaokrožile skladbe angleško govorečih dežel, Latinske Amerike, Afrike in Baskije. Koncept koncerta se ob tem ne bo ustavil zgolj pri vokalni umetnosti, temveč bo glasbo soočil tudi s plesnim gibom, ki ga bo ustvarila priznana nizozemska koreografinja Panda van Proosdij. Glasbene meje bo zbor preizkušal tudi z improvizacijami v zasnovi Rahele Durič Barić.

Ob 18.30 bo v dvorani Slavka Osterca potekal predkoncertni pogovor s koreografinjo Pando van Proosdij, ki ga bo vodila Rossana Paliaga.

Koncert z odmorom predvidoma traja uro in pol. 

Program:
Ludwig van Beethoven (1770–1827): Klavirski trio št. 7 v B-duru op. 97 – »Erzherzog« (Nadvojvoda) 
***
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Maestoso lugubre iz klavirskega tria 
Johannes Brahms (1833–1897): Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8 (1889) 
 

Zasedbo sestavljajo trije izjemni in v slovenskem prostoru prepoznavni umetniki, ki se odlično dopolnjujejo. Violinista Janeza Podleska poznamo kot dolgoletnega koncertnega mojstra Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči zdaj deluje predvsem kot predan pedagog in komorni glasbenik. Karmen Pečar Koritnik je s svojim umetniškim delovanjem že zgodaj dosegla vse, po čemer lahko solist hrepeni. Sedaj se posveča odmerjenemu koncertiranju, svoje navdušenje za violončelo pa prenaša na mlade s pedagoškim delom in tudi s festivalom Cellofest v Ljubljani, ki ga umetniško vodi. Poti obeh slovenskih glasbenikov so se prepletle z uglednim srbskim pianistom Aleksandrom Serdarjem, ki je ob razvejani mednarodni solistični karieri svoj novi poklicni fokus našel prav v Sloveniji, saj poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Žiga Čopi, tenor
Beata Ilona Barcza, klavir
*
Duo
Katarina Zorec, sopran
Peter Barbo, klavir

Spored:

Robert Schumann, Dichterliebe: I–IV, XII (Pesnikova ljubezen)
I. Im wunderschönen Monat Mai (V lepem mesecu maju)
II. Aus meinen Tränen sprießen (Moje solze tečejo)
III. Die Rose, die Lilie, die Taube, die Sonne (Vrtnica, lilija, golob, sonce?)
IV. Wenn ich in deine Augen seh (Ko te pogledam v oči)
XII. Am leuchtenden Sommermorgen (V svetlem poletnem jutru)

Richard Strauss, Allerseelen (Dan vseh duš)
Zueignung (Predanost)

Roger Quilter, 
By the Sea (Ob morju)
Take, oh take those lips away (Vzemi, oh vzemi te ustnice stran)

Ralph Vaughan Williams, 
Silent Noon (Tiho poldne)

Benjamin Ipavec, 
Mak žari
Ciganka Marija
 
Fran Gerbič, 
Chanson
Kam?

Lucijan Marija Škerjanc,
Počitek pod goro
Vizija

*
Clara Schumann (1819–1896):
Sechs Lieder, op. 13 (Šest pesmi)
Ich stand in dunklen Träumen (Stala sem v temnih sanjah) (Heinrich Heine)
Sie liebten sich beide (Ljubila sta eden drugega) (Heinrich Heine)
Liebeszauber (Čarovnija ljubezni) (Emanuel Geibel)
Der Mond kommt still gegangen (Mesec tiho vzhaja) (Emanuel Geibel)
Ich hab' in deinen Auge (V tvojih očeh sem videla) (Friedrich Rückert)
Die stille Lotosblume (Tihi lokvanj) (Emanuel Geibel)

Hugo Wolf (1860–1903): 
Izbrani samospevi na poezijo Eduarda Mörike:
Nimmersatte Liebe (Nepotešljiva ljubezen), Mörike-Lieder, št. 9 (Eduard Mörike)
Verborgenheit (Skritost), Mörike-Lieder, št. 9 (Eduard Mörike)
Er ist's (To je on), op. 79, št. 23 (Eduard Mörike)

Tilen Slakan (1993):
Eno, drugo (Jakob Barbo)
Ko te ni (Jakob Barbo)
Ko sva sama (Ciril Zlobec)
 

Žiga Čopi, po srednješolski izobrazbi klasični kitarist, ki študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je leta 2019 začel učiti petje na KGB Ljubljana pri profesorici Editi Garčević Koželj. Hitro se je uveljavil kot eden najobetavnejših mladih pevcev doma in v tujini, kar dokazujejo številne nagrade na mednarodnih pevskih tekmovanjih in prvo mesto na 51. tekmovanju mladih glasbenikov RS. V tekočem letu se je udeležil mojstrskega tečaja v Nemčiji in na Poljskem, na povabilo pevke Katherine Haataja je izvedel solistični recital v Črni gori. Sodeloval je s številnimi priznanimi pevci in profesorji, med katerimi so Topi Lehtipuu, Snežana Nena Brzaković, Dearbhla Collins in drugi. Med študijem pri profesorju Urošu Rojku je bilo njegovo delo, komponirano za ansambel Airborne Extended z Dunaja, izvedeno tudi na zaključku festivala Slovenski glasbeni dnevi v Ljubljani. Trenutno študira v razredu profesorja Vita Žuraja. Sodeloval je tudi z enim najbolj priznanih ansamblov za sodobno glasbo Ensemble Modern iz Frankfurta. Leta 2023 je prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana kot priznanje za izjemne študijske dosežke.

Beata Ilona Barcza je pianistka in komorna glasbenica iz Madžarske. Magisterij je zaključila na Univerzi v Pécsu na Akademiji za glasbo in vizualno umetnost (2013). Med šolanjem se je udeležila veliko tekmovanj, na katerih je osvojila številne prve nagrade. Kot pianistka je redno nastopala na recitalih v Narodnem gledališču Pécs skupaj s sopranistko Marianno Váradi. Na Madžarskem se je tri leta dodatno izobraževala v igranju čembala. Na povabilo Malcolma Bilsona se je v Ithaci (ZDA) udeležila njegovega mojstrskega tečaja fortepiana, v Ljubljani pa mojstrskega tečaja za »pedalflügel« Daliborja Miklavčiča. Leta 2015 se je preselila v prestolnico, po prejetju štipendije za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jasminke Stančul. Kot pianistka je sodelovala na mojstrskih tečajih Vasilija Meljnikova, Žige Branka, Roka Zgonca, Lane Trotovšek (violina), Jake Stadlerja (violončelo), Edite Garčević Koželj (petje), Pie Brodnik, Marianne Váradi (petje) in Andreja Zupana (klarinet). V Slovenski filharmoniji je večkrat nastopala v različnih sodobnih glasbenih projektih. V komornih zasedbah je koncertirala po Sloveniji, Avstriji, Švici, Hrvaški in Srbiji. Trenutno dela kot korepetitorka violine na AG v Ljubljani.

*

Katarina Zorec je sopranistka, prihaja iz Ivančne Gorice. Je študentka prvega letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo UL. Študira operno petje v razredu redne profesorice Pie Brodnik. Glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Grosuplje, pod mentorstvom Polone Kopač Trontelj. Udeležila se je tekmovanj mladih pevcev v Italiji, na Hrvaškem in v Srbiji, kjer je leta 2019 prejela prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju solo pevcev Vera Kovač Vitkai v Novem Sadu. Pevsko znanje redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih petja pri Editi Garčević Koželj, Ewi Biegas, Štefici Grasselli, Hansu Adolfsenu idr. Leta 2022 je pod mentorstvom profesorice Pie Brodnik dosegla drugo mesto na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG. Projektno sodeluje v Zboru SNG Opera in balet Ljubljana in v Zboru Slovenske filharmonije. Januarja 2023 se je prvič predstavila kot solistka na odru SNG Opera in balet Ljubljana v projektu Mini opere III v produkciji Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Aprila 2023 se je predstavila z recitalom samospevov v ciklu Solo e da camera Akademije za glasbo. Dejavno sodeluje v različnih komornih sestavih in sodeluje na različnih prireditvah in koncertih, prireja samostojne recitale ter se izobražuje na različnih seminarjih.

Peter Barbo se je začel učiti klavir petleten pri profesorici Lidiji Andabaka. Nižjo glasbeno šolo je končal na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik pri prof. dr. Radovanu Škrjancu, pri katerem je učenje nato tudi nadaljeval zasebno. Leta 2017 se je vpisal na Oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani in obiskoval pouk klavirja v razredu prof. Marte Kržič. Od leta 2019 študira klavir v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. Po diplomi leta 2022 nadaljuje študij na magistrski stopnji. Dodatno se je izobraževal pri različnih mednarodno uveljavljenih pianistih, kot so: S. Trpčeski, A. Delle Vigne, L. Pogorelić, P. Donohoe, P. Iannone in Đ. Tikvica. Zdaj študira v okviru izmenjave Erasmus+ na Mozarteumu v Salzburgu v razredu prof. Petra Langa. Nastopal je na številnih domačih in mednarodnih glasbenih festivalih, kot so: koncerti dunajske Gesellschaft für Musiktheater, Festival Up-to-Penice in Festival del Ridotto, Festival Ljubljana, Mozartovi družinski dnevi, koncertni cikel Ob klavirju, Imago Sloveniae idr. Leta 2023 je z izvedbo Koncerta za klavir in orkester v G-duru M. Ravela s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija debitiral v Slovenski filharmoniji.

Solist: Christian Tetzlaff, violina

Program
Luigi Dallapiccola, Variacije za orkester 
Josef Suk, Fantazija v g molu, op. 24, za violino in orkester
*
Dmitrij Šostakovič, Simfonija št. 11, g-mol op. 103, »Leto 1905«

Nemški narodni mladinski orkester, ki združuje najboljše nemške glasbenike od štirinajstega in devetnajstega leta starosti, je 1969 ustanovil nemški Glasbeni svet. Od leta 2018 je častni dirigent orkestra Sir Simon Rattle, v preteklosti pa so orkester vodili številni drugi izjemni dirigenti, med njimi Herbert von Karajan, Kurt Masur, Gerd Albrecht, Gustavo Dudamel, Andris Nelsons, Ingo Metzmacher in Kirill Petrenko. Orkester, ki od leta 2013 deluje pod botrstvom Berlinskih filharmonikov, pogosto potuje po svetu kot kulturni ambasador Nemčije. 

Novo koncertno leto Nemški narodni mladinski orkester začenja skupaj s starim prijateljem, violinistom svetovne slave; Christian Tetzlaff, tudi sam član in koncertni mojster orkestra od leta 1979 do 1983, bo prevzel solistično vlogo v Fantaziji v g molu, op. 24 Josefa Suka za violino in orkester. Med intenzivnimi vajami pred turnejami orkester redno pripravlja zahtevna dela vseh obdobij; program koncerta tako odpira skladba Variacije za orkester italijanskega skladatelja Luigija Dallapiccole in zaključuje Enajsta simfonija Dmitrija Šostakoviča. Umetniško vodenje orkestra tokrat prvič prevzema Francesco Angelico, generalni glasbeni direktor državnega gledališča v Kasslu.


Častna gostja koncerta bo predsednica RS Nataša Pirc Musar, ki se bo dogodka udeležila s soprogom. 

Partner orkestra 

Spored:
Eva Ostanek (2000): 
Preživu bom (besed. Andrej Rozman Roza)

Marjan Kozina (1907–1966): 
Cigan (besed. Jovan Jovanović Zmaj)

Petar Konjović (1883–1970): 
O, poglej (besed. Jovan Jovanović Zmaj)

Modest Petrovič Musorgski (1839–1881): 
Pesmi in plesi smrti (besed. Arsenij Goleniščev Kutuzov):
Uspavanka
Serenada
Trepak
Feldmaršal

*

Claude Debussy (1862–1918):
Quatre chansons de jeunesse (Štiri pesmi iz mladosti)
Pantomime (Pantomima, besed. Paul Verlaine)
Clair de lune (Mesečina, besed. Paul Verlaine)
Pierrot (besed. Théodore de Banville)
Apparition (Privid, besed. Stéphane Mallarmé)

Marijan Lipovšek (1910–1995):
Izbor samospevov iz cikla Sončece, sij! (besed. Stana Vinšek):
Sončece, sij!
Na trati
Dve o račkah
Dežek
Polžek
Uspavanka
Sinček
Kolo
Pomladna

Leonard Bernstein (1918–1990):
I Hate Music! (Sovražim glasbo!)
My Name is Barbara (Ime mi je Barbara)
Jupiter Has Seven Moons (Jupiter ima sedem lun)
I Hate music! (Sovražim glasbo!)
A Big Indian and a Little Indian (Veliki in mali Indijanec)
I'm a Person Too (Tudi jaz sem človek)

 

Dimitrije Savić je rojen v Srbiji. Leta 2018 je zaključil osnovni študij glasbene pedagogike na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, kjer je prav tako zaključil srednjo glasbeno šolo iz solopetja. Istega leta se je vpisal na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer se solopetje uči v razredu profesorice Pie Brodnik in Edite Garčević Koželj. Od leta 2021 je študent magistrskega študija. V času študija je pel v vlogah: Klavdij (Agrippina, G. F. Handel); Bertrand (Devica Orleanska, P. I. Čajkovski) ter Kralj Eldorada in Kralj Herman Augustus (Kandid, L. Bernstein).  V oktobru 2021 je začel sodelovati s pianistko Rebeko Dobravec, s katero sta junija 2022 na mednarodnem tekmovanju Sem glasba, sem mesto v Novem mestu osvojila drugo mesto in srebrno plaketo ter posebno nagrado Zavoda PerArtem. Oktobra 2022 sta nastopila v okviru mednarodnega cikla Simfonic voices v Kopru ter cikla Glasbene matice Ljubljana Samospevi v Viteški dvorani Križank.

Rebeka Dobravec študira klavir v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Pogosto nastopa kot solistka in kot članica različnih komornih skupin. V letih 2016 in 2020 se je predstavila v ciklu Ob klavirju, posnetki njenega igranja na koncertih pa so bili predvajani tudi v oddajah radia ARS. Od leta 2019 igra z Nežo Nahtigal in Taro Korica v Klavirskem triu TRN, s katerim so bile v lanski sezoni izbrane za nastope v sklopu ciklov Solo e da camera in GM oder. Na mednarodnem virtualnem tekmovanju OPUS 2021 so osvojile tretjo nagrado. Predstavile so se tudi v Bruslju in na Dunaju. Zaradi svojih dosežkov je od leta 2018 štipendistka Mestne občine Ljubljana.

*

Sopranistka Rebeka Pregelj zaključuje magistrski študij petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu prof. Barbare Jernejčič Fürst. Upodobila je naslovno vlogo v operi Agrippina G. F. Händla, vlogo Laurette (Puccini, Gianni Schicchi) in Paquette (Bernstein, Kandid) ter v koncertnih izvedbah vlogo Susanne (Mozart, Figarova svatba), Rosine (Rossini, Seviljski brivec) in Micaële (Bizet, Carmen). Je prejemnica številnih nagrad in priznanj na mnogih tekmovanjih (TEMSIG, Lav Mirski, Seghizzi, Aegis Carminis idr.). Poleg opere se posveča tudi samospevu. Recitale samospevov je pripravila znotraj koncertnih ciklov Glasbene mladine Slovenije, Kulturnega doma Nova Gorica, Zavoda PerArtem in z njimi nastopila v Slovenski filharmoniji in Kazinski dvorani SNG Maribor. Kot solistka je nastopila pri izvedbi Pergolesijevega dela Stabat Mater. Sodelovala je pri krstnih izvedbah del slovenskih skladateljev srednje in mlajše generacije, kot so T. Svete, D. Močnik, B. Šaljić Podešva, T. Slakan, ter pri izvedbah sodobnih oper. Z ansamblom Neofonía je izvedla virtuozno skladbo Voi(rex) Philippa Lerouxa. Nastopila je na festivalih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem (Festival Ljubljana, Cortina incanta la mente, Altolivenzafestival, Kogojevi dnevi, Imago Sloveniae). Sodelovala je z dirigenti, kot so G. Pehlivanian, S. Loy, S. Dvoršak, E. Mihajlović, N. Firšt, M. Grdadolnik, M. Lavrenčič, T. Draksler. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo, Komornim orkestrom Cantabile, Celjskim godalnim orkestrom idr. 

Pianistka Ana Maria Beguš je septembra 2019 z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič. V študijskem letu 2018/19 se je študijsko izpopolnjevala tudi v razredu prof. Rubena Dalibaltayana na akademiji Talent Music Master Courses v Brescii (Italija). Bila je štipendistka Mestne občine Ljubljana. Občinstvu se je predstavila na mnogih nastopih tako doma kot v tujini. 

Solisti:
Liesbeth Devos, sopran
Peter Gijsbertsen, tenor
James Newby, bariton

Program:
Joseph Haydn, Stvarjenje, Hob. XXI:2


Haydn je bil ob svojem obisku v Londonu povsem očaran nad veličastnimi Händlovimi oratoriji. Po vrnitvi na Dunaj se je povezal z libretistom Gottfriedom van Swietnom in se lotil komponiranja svojega prvega oratorija, ki na svojstven način opisuje stvarjenje sveta v sedmih dneh. Oratorij, v katerem skladatelj vključuje tudi zanimiva tonska slikanja (npr. v uvodni predstavitvi kaosa), že od svoje prve izvedbe naprej velja za eno najveličastnejših del glasbene literature.

Družbenokritični večer bo predstavil glasbo, ki opisuje in izraža stisko ter sanje zatiranih: skladbe, ki skozi zgodovino in današnji čas izražajo kritiko moči in nadvlade, postavljajo pod vprašaj družbene norme ter opevajo svobodno, nezlomljivo moč človekove volje. Spored bo vključeval vsebinsko povezane skladbe iz zborovske zakladnice, ob tem pa predstavil novitete, napisane prav za ta večer. 
 

Ana Dolžan, violina
Tim Jančar, klavir  

Ana Dolžan (roj. 1992) je študirala violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Primoža Novšaka in junija 2018 magistrirala s posebno pohvalo - diploma summa cum laude. Specializirani študij sedaj nadaljuje v Zürichu pri prof. Andreasu Jankeju. Pogosto sodeluje v različnih komornih sestavih, redno kot prva violina godalnega seksteta in članica Tria Ad hoc. Kot solistka je doma in v tujini večkrat nastopila z Godalnim orkestrom Arseia, Obalnim komornim orkestrom, Komornim orkestrom Akademije za glasbo, Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in Orkestrom Slovenske filharmonije. V aprilu 2018 se je v Orkestru Slovenske filharmonije zaposlila kot prva violina tutti, od oktobra 2018 dalje pa deluje kot njihova koncertna mojstrica. Za svoje dosežke na področju glasbe je prejela priznanje Občine Škofja Loka in dve študentski Prešernovi nagradi.

Tim Jančar (roj. 1993) je svojo glasbeno pot začel na Nižji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Damjani Cvetko. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana - smer klavir in glasbeni stavek, leta 2018 pa je s posebnim priznanjem - diploma summa cum laude magistriral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Tatjani Ognjanovič. Podiplomski študij nadaljuje na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Je nagrajenec več državnih in mednarodnih tekmovanj, za svoje dosežke je med drugim leta 2013 prejel Škrjančevo nagrado, leta 2017 pa študentsko Prešernovo nagrado. Kot solist je nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Komornim orkestrom Giuseppe Tartini in Orkestrom Slovenske filharmonije, v aprilu pa bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z Orkestrom Akademije za glasbo izvedel Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova.
Skupno glasbeno pot sta z Ano začela leta 2015 v Triu Ad hoc z violončelistom Izakom Hudnikom. Od tedaj nadaljujeta s skupno igro in se veselita nadaljnjega skupnega ustvarjanja.

Letni koncert APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani
5 do 100
Zborovodja: Jerica Bukovec  
 

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Jerice Bukovec letos praznuje že 95. obletnico delovanja. Letni koncert zaradi tega nosi pomenljiv naslov »5 do 100«. To bo prvi koncert zbora v letošnji pevski sezoni, saj je morala zasedba zaradi epidemioloških ukrepov prekiniti izvajanje vaj v živo že v začetku oktobra 2020. Na koncertu bodo opazovali preplet skladb iz vseh glasbenih obdobij, ki so jih napisali tako tuji kot domači skladatelji, med katerimi bo zbor predstavil tudi noviteto mladega skladatelja Leona Firšta. Glasbeniki Janez Jocif, Marjanca Jocif, Franci Krevh, Izidor Erazem Grafenauer in Tilen Udovič nas bodo skupaj s pevci popeljali nazaj v srednji vek. Na koncertu bosta sodelovala tudi violončelistka Katarina Kozjek in organist Tomaž Sevšek Šramel. 

Vstopnice za dostop do e-dogodka so na voljo v spletni trgovini Cankarjevega doma. Po potrditvi nakupa se bo e-dogodek pojavil v vaši košarici in v polju Moji nakupi, od koder bo ob napovedanem času tudi predvajan.

Izvedbo koncerta omogočajo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, ŠOU, Inotherm d.o.o., Krka d.d., Novo mesto